Naj umetnine obiskovalcev Narodne galerije: Kofetarica

Drugo mesto na anketni lestvici priljubljenosti umetnostnih del, ki so bila pred zaprtjem zaradi prenove na ogled v Narodni galeriji, si je po mnenju obiskovalcev prislužila slika Ivane Kobilca z naslovom Kofetarica. Prvo mesto prav tako pripada Kobilci, in sicer so obiskovalci v anketi izbrali njeno delo z naslovom Poletje, ki je na pariškem salonu leta 1891 doživelo odlične kritike.

Drugo izbrano delo, olje na platnu dimenzij 100 x 70 centimetrov, predstavlja nasmejano staro gospo s skodelico kave, datirano je v leto 1888. Kofetarico v ustvarjalnem opusu Kobilce umetnostni zgodovinarji postavljajo v tako imenovano umetničino ateljejsko temno fazo. V času realizma, akademizma, mačizma Ivana Kobilca je v izrazito mačistični umetniški družbi slikarjev Jožefa Petkovška, Ferda Vesela, Jurija in Janeza Šubica, Antona Ažbeta in kiparja Alojza Gangla, pustila močan pečat naši umetnostni zgodovini v času realizma. Na geografskem prehodu, ko so umetniške novosti k nam prihajale tudi z več letnimi zakasnitvami, je močno emancipirana umetnica dozorela v osebnost, ki s svojimi slikarskimi deli navdihuje še danes. Prva akademsko izobražena slikarka pri nas se je šolala v Münchnu in že tam s prodornostjo in lastnim jazom opozorila nase v tedanji kulturni družbi.

Kobilca je bila zelo sodobna umetnica. Ne le, da se je zoperstavila moškemu konstruktu in avtorsko suvereno večkrat pometla z moško konkurenco. Tako kot Petkovšek in Ažbe je ob delu uporabljala fotografijo. S fotografijo je po formalni likovni plati gradila kompozicijo in z detajli zapolnjevala vsebino slikarskih platen. V času, ko so številni napovedovali smrt slikarstvu in se je fotografski medij začel močno uveljavljati pri naročnikih portretov, je slikarka ostala zvesta lastnemu motivu, upodabljanju posameznikovih zgodb v slikarskih delih. En od takšnih odličnih primerov je tudi Kofetarica. Nasmejana starka nas s skodelico gleda in zdi se, da nas bo zdaj zdaj povabila k svojemu dnevnemu ritualu.

Umetniki z vsebino v svojem sedanjem življenju Po Dunaju je bil München naslednja pomembna študijska postojanka Ivane Kobilca, kjer je umetnica ostala deset let in v tem času tudi slikarsko dozorela. V Münchnu se je usmerila v ateljejsko slikanje človeške figure. Za dela iz tega obdobja je značilna temnorjava barvna paleta. Ozadja so prostorsko večinoma nedefinirana, figura na ozadju pa slikarsko izdelana in prepričljivo, po realistični maniri življenjska. Med študijska dela tega obdobja sodijo predvsem podobe glav in doprsij izrazitih mladostnih ali starčevskih obrazov, ustvarjala pa je tudi žanrske podobe, iz tega časa so njene Likarice.

Med najbolj poznane žanrske slike spada tudi Kofetarica. Delo je bilo slikarki še posebno ljubo in ga ni želela prodati. Slika je bila prvič razstavljena v Ljubljani leta 1889, v drugem nadstropju realke, in nekateri so jo označili kot slikarkino najboljšo sliko. Umetnica je slikala po modelu in za Kofetarico izdelala tudi več študij glave starke v različnih položajih. Tematika je po realističnih vzorih navezana na življenje vsakdanjega človeka iz nižjih družbenih slojev. Realizem je zanimal preprost človek, s tem so vzpostavili veliko zavest pri likovnih ustvarjalcih o ustvarjanju nacionalne identitete tistega časa in nekako pripravili teren impresionistom.