Miha Dragoš: Nikoli si nisem želel postati obešalnik

V zakulisju modne revije kopalk smo se s 25-letnim Miho Dragošem, absolventom fakultete za šport iz Gorenja pri Kočevju, pogovarjali o razliki med modno revijo elegantnih oblek ali bolj kot ne razkrivajočih kopalk, uspešni modni izkušnji v Milanu, pa tudi o študijski načrtih in delovni dobi modela.

Ali med manekeni obstaja nepisano pravilo, da so nekateri primernejši za klasične revije, medtem ko se drugi bolje obnesejo na revijah spodnjega perila ali kopalne mode?

Glede na to, da je to naše delo, je treba delati oboje. Slovenija je premajhna, da bi se lahko izključil in si zastavil pravilo v stilu: Delal bom le modne revije z elegantnimi oblekami. V tem primeru bi morda delal dvakrat letno! Model mora biti vsestranski in sprejeti vse. Treba je delati in biti pri tem najboljši.

Ali naročniki pridejo neposredno do vas ali vse urejate prek agenta, če ga seveda imate?

Imam agenta, absolutno! Brez agenta ni mogoče delati. Moja matična agencija je agencija Mister Model Management. Njen direktor je Erik Ferfolja, z njim delam in kujem prihodnost, ki je vezana pretežno na tujino. Erik ima stike s klienti in modnimi agencijami v tujini, ves posel gre prek njega.

Kako na široko so vam trenutno odprta vrata v tujini, če sploh?

Seveda, vrata so odprta, samo treba se je odločiti in iti. Če si model želi nabirati izkušnje v tujini in je za to delo primeren, potem mora to obvezno poskusiti. Priložnost je treba najti! V Sloveniji se ne moreš kaliti, pravzaprav ne moreš niti reči, da delaš v manekenstvu. Lani sem dva meseca preživel v Milanu, kjer sem delal neprestano, in tam bi lahko tudi ostal.

Zakaj niste?

V Sloveniji me čaka fakulteta za šport, kjer sem tik pred diplomo. Študij nameravam končati do poletja, nato pa smer tujina (smeh).

Kaj konkretno to pomeni za modela? "Book" pod pazduho in kastingi na najrazličnejših agencijah ali je treba prej dočakati njihovo povabilo?

Najprej sem moral posneti nekaj res vrhunskih fotografij in jih poslati na tiste agencije, ki so pokazale zanimanje zame. Ko smo z agencijo, ki se je izkazala za najboljšo v smislu novih priložnosti, podpisali pogodbo, sem se odpravil v Milano. S seboj sem imel le denar, s katerim sem si plačal stroške bivanja in stroške agencije.

Stroški bivanja modela so torej na plečih modela in ne agencije?

Da, lahko ti jih seveda plača agencija, a v tem primeru mora model dolg odplačati z delom. Načeloma pa je tako, da z zadostnim številom zvez, poznanstev in izkušenj lahko vse urediš sam in prideš ceneje skozi. Vsega tega se naučiš z izkušnjami.

S kom ste sodelovali pri snemanju fotografij za "book"?

Z več različnimi fotografi, najbolj pa so prepričale fotografije, ki jih je posnela Ana Gregorič.

Kako se spominjate prvih dni v Milanu?

Najprej sem obiskal svojo agencijo, kjer so me opremili z "bookom" in setom predstavitvenih kartic. Z "bookom" pod pazduho sem se odpravil na kastinge. Dnevno sem jih imel med osem in deset, šesti dan mi je uspelo dobiti delo in od takrat sem delal nonstop. Dva meseca.

Na televiziji lahko spremljamo ogromno resničnostnih šovov na temo izbiranja najboljšega manekena, manekenke. Je tisto, kar vidimo na televiziji, dejanski odsev realnega stanja?

Moram priznati, da teh šovov še nikoli nisem gledal.

Je bila želja po manekenstvu prisotna že v otroštvu, v najstniških letih?

Nisem se rodil z željo, da postanem maneken, kar je dejstvo.

Kaj pa?

Da postanem dober človek, glasbenik, športnik ...

Glede na izobrazbo, ki se vam obeta, predvidevam, da boste poučevali športno vzgojo.

Diploma mi prinaša naziv profesor športne vzgoje. Rad imam otroke, rad imam delo z otroki, to me veseli, vendar bi s tem raje še malo počakal. Rad bi izkoristil svojo priložnost v manekenstvu, verjamem, da mnogim to ni dano. Večkrat v šali rečem, da si nisem nikoli želel postati obešalnik za nekoga, rad pa delam dobre fotografije, snemam reklame, spoznavam nove ljudi ...

Če se nekoliko grobo izrazim, kako dolga bo po vaših ocenah vaša delovna doba?

Zelo odvisno. Evo ga (pokaže na plakat za blagovno znamko Hugo Boss, op. a.), tale jih ima čez 30, jaz jih imam 25. Če zdržim do 30. leta, je to že vrhunec, potem pa zaradi izkušenj lahko podaljšam še za novih pet let. Razen če bi me to delo začelo odvračati in v njem ne bi več našel motiva.

Kaj je vaša glavna prednost?

Verjetno to, da ne živim toliko za to, da ne sanjam, da bom nekoč delal na primer revijo za Zenyo, Armanija, zato kastinge obiskujem povsem razbremenjen. In naročniki to takoj začutijo …