Konec anonimnega prodajanja umetnin?

S tem se bo morda končala dolgoletna praksa anonimnih prodajalcev in kupcev, ki je številnim omogočala diskretno trgovanje z najvrednejšimi umetninami. Večina prodajalcev na newyorških dražbah je namreč anonimnih, dražbeni katalogi pa pogosto navajajo le, da je delo iz "zasebne zbirke". Sodišče sicer ne zahteva, da dražbene hiše javno objavijo imena prodajalcev, vendar pa lahko kupci, čeprav so tudi ti pogosto anonimni, zahtevajo razkritje identitete. Odločitev je bila sprejeta v oktobrski obravnavi v primeru, ko je kupec ruske šatulje iz 19. stoletja, za katero je nameraval odštel okoli 337 tisoč evrov, zahteval razkritje prodajalca. Ker se ta ni razkril, je kupec zavrnil plačilo, a v tožbi prodajalca je sodišče ugodilo kupcu. Sodišče je namreč menilo, da nakup na dražbi postane zavezujoč šele, ko kupec izve, od koga je kupil umetnino, kar naj bi določali že veljavni zakoni. Pri tem je sodišče ignoriralo večletno prakso, ki omogoča, da se številne transakcije prek dražbenih hiš opravijo anonimno, kar pomeni, da bodo lahko zdaj kupci po končani dražbi zavrnili plačilo, če prodajalec ne bo želel razkriti svoje identitete. Jonathan A. Olsoff iz dražbene hiše Sotheby's je za New York Times povedal, da vidijo odločitev sodišča predvsem kot ozkogledo in tehnično rešitev. Opozoril je, da se na dražbah ne prodajajo zgolj umetnine z visoko vrednostjo, zato bo odločitev sodišča vplivala na stotine dražb, ki potekajo vsak teden in na katerih se prodajajo osebne zapuščine, vozila in živina. Tudi te transakcije so večinoma anonimne. Pri tem odvetnica Christine Steiner opozarja, da anonimnost ni zloraba zakonodaje, temveč gre pogosto za varovanje zasebnosti in diskretnost. Številne institucije lahko tako na primer po tihem prodajo umetnine iz svojih zbirk, ki jih ne potrebujejo več, prodajalci pa lahko prikrijejo zadolženost ali se izognejo družinskim sporom, ko gre za prodajanje podedovanih predmetov. Številni odvetniki tako zdaj predlagajo, da dražbene hiše potencialnim kupcem pred dražbo ponudijo podpis sporazuma, da lahko kupec po dražbi ostane anonimen. Spet drugi menijo, da anonimnost ne koristi nikomur, saj lahko razkrita identiteta prodajalca pomaga pri iskanju prvih lastnikov, če gre za v preteklosti ukradeno umetnino, hkrati pa lahko ime prodajalca poveča samo vrednost umetnine. Odločitev je bila sprejeta v zvezni državi New York, zato se v dražbenih hišah bojijo, da bodo kupci svoja dela raje prodajali v državah, kjer je njihova zasebnost še varovana.