Kdaj se izoblikuje naš okus za umetnost?

Bi razločili zbledelo sliko od izvirne slike Jacksona Pollocka? Sodeč po raziskavi seattelskih znanstvenic to lahko storijo že malčki. Ursula Krentz in Rachel Earl sta namreč v raziskavi, kjer sta primerjali, kako malčki doživljajo abstraktno umetnost v primerjavi z odraslimi, ugotovili, da se naše dojemanje umetnosti izoblikuje že zelo zgodaj, da pa se seveda skozi leta spreminja glede na kulturno okolje, v katerem živimo.

V raziskavi, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Psychology of Aesthetics, Creativity and the Arts, sta ugotavljali, katere podobe bolj privabljajo otroke in katere odrasle. Izbrali sta 25 relativno neznanih in nereprezentativnih umetniških del, ki sta jih našli v spletnem arhivu newyorškega muzeja sodobne umetnosti MoMA. Vsako izmed del je bilo ocenjeno na podlagi specifičnih estetskih kategorij: kontrastnost, kompleksnost, ravnovesje, poudarki in tekstura. Pollockovo delo je bilo na primer vključeno v kategorijo visokokompleksnih del, medtem ko so bila dela Joana Miroja, Marka Rothka in Georgie O'Keeffe uvrščena v kategorijo visokokontrastnih del.

Dela sta nato rahlo spremenili, in sicer tako, da sta omilili ključno komponento, na primer zmanjšali kontrastnost, in jih v parih postavili pred polnoletne udeležence. 36 študentov je tako moralo za vsak par povedati, ali jim je bolj všeč izvirna ali spremenjena podoba, nato pa sta še 33 malčkom, starim med 6 in 10 meseci, pokazali ista dela in spremljali, koliko časa so gledali v posamezno sliko.

Ugotovili sta, da imajo tako odrasli kot malčki raje slike, ki so bolj kompleksne in bolj kontrastne. S tem sta ugotovili, da obstajajo podobnosti med okusi malčkov in odraslih. Zakaj nekatere podobe bolj pritegnejo našo pozornost v prvem letu življenja, je za zdaj stvar predvidevanj. Krentzeva in Earlova menita, da se rezultati skladajo s teorijo, da imamo raje stvari, ki jih razumemo, torej dela, kjer so jasno vidne oblike in barve, hkrati pa sovpada z ugotovitvami neke druge raziskave, po kateri imajo devetmesečni malčki raje kontrastna dela Pabla Picassa kot pa bolj subtilno senčena dela Moneta.

Zakaj imamo raje kompleksnejša dela, je težje razložiti, verjetno pa to pove nekaj o človeški vrsti, saj naj bi nas vedno gnala želja po raziskovanju neznanih stvari in naj bi imeli raje kompleksne kot pa preproste stvari.

Seveda pa se naš okus za umetnost ne izoblikuje v celoti pred našim prvim rojstnim dnevom. Krentzeva in Earlova sta namreč ugotovili, da imajo odrasli precej raje dela z vidnimi poudarki, kakršni so na primer značilni za slike urbanih pokrajin ameriških avtorjev, kjer je eno ali več delov slike, ki izstopajo, medtem ko na primer pokrajine japonskih avtorjev takšnih poudarkov nimajo.