Baročni okras, štukatura

Vloga štukature v arhitekturi je imela namen predvsem krasiti in dopolniti estetsko vrednost stavbe. Poleg bogatenja bivalnih prostorov in izkazovanja statusnega nivoja v tedanji družbi, štukatura ponazarja tudi plastični vtis in ustvarja likovno svojevrsten dinamičen pogled gledalca. Štukature so bile vključene v različne dele stavb, od pročelji, portalov in fasad, do notranjščine, slavnostnih dvoran, stropov in stopnišč. Kvalitetne štukature pri nas so ustvarili večinoma tuji umetniki, predvsem italijanski mojstri, po katerih so se kasneje začeli zgledovati in se od njih učiti tudi domači rokodelci. Kvaliteta naših okrasnih elementov, so zaradi tujih mojstrov vzdrževale visoko umetniško raven, tudi s tedanjimi sodobnimi zgledi in evropskimi merili.

Prve pri nas v Stični Kakovostna in množična uveljavitev štukature je danes vidna na skoraj vsaki baročni stavbi pri nas. Kot prvo štukaturo na slovenskem stroka postavlja štukature na notranjih stenah in na oboku vhodnega stolpa v Stični, ki zanimivo, v začetku ni bila bela ampak v barvi kamna. Okoli leta 1620 se pri nas uveljavi bela štukatura, katera se kot arhitekturni okrasni element razširi po vsej deželi. Zaradi visoke cene in reprezentančne drže je tovrsten okras ostajal rezerviran za bogate profane in predvsem cerkvene naročnike.

Štukaturni okras pri nas vsebuje zanimivo raznovrstno motiviko in formalno zgradbo. Motiv so umetniki iskali predvsem v naravnih oblikah sadežev in drevesnih lističih, iz katerih so se spletale najrazličnejše forme vencev, ki so estetsko podpirale tudi stensko poslikavo in kot takšne tvorile kompleksno umetnostno delo. Okras na stavbah motivno ni bil zgolj rastlinski ampak so se predvsem na fasadah pojavljale tudi figuralne upodobitve, kar so v arhitekturi uporabljali že antični projektanti in vsa druga obdobja, predvsem romanika in gotika. Pri oblikovanje fasade je arhitektu večkrat pomagal tudi kipar, ki je s svojimi polno plastičnimi reliefi ali kipi členil oziroma dopolnjeval sam zid v nekaterih primerih tudi do skrajnosti, kiča.

Gruberjeva palača V Ljubljani je enega najkvalitetnejših štukaturnih okrasov mogoče videti v Gruberjevi palači, kjer ima danes svoje prostore Arhiv Slovenije. Gruber je za potrebe šole za hidravliko in mehaniko sam izdelal načrte stavbe. Jezuit Gabriel Gruber je krasitev pročelja in notranjosti zaupal spretnim in kvalitetnim štukaturistom in tako ustvaril prvo palačo v kitastem slogu pri nas. Stavba, ki so jo začeli graditi leta 1773, izstopa predvsem s svojim s štukaturami okrašenim ovalnim stopniščem, katerega krasijo obešene cvetlične kite in drugi rastlinski motivi. Stopnišče v ovalni obliki obiskovalca stavbe prestavi v svoj baročno teatralični model umetnosti, kjer se združujejo različni mediji, od arhitekture do štukature, kar na stropu zaključuje še iluzionistična poslikava z alegorično vsebino, značilno za motiviko baročnega slikarstva.