Po Kraškem robu do Hrastovelj

Meja med celinsko in primorsko Slovenijo Kraški rob je apnenčast prelom, ki naravno razmejuje celinski in primorski del Slovenije. V dolžino se razteza 20 kilometrov, v širino pa od poltretjega do petih metrov, vse to na ozkem jugozahodnem grlu Slovenije med italijansko in hrvaško mejo, saj se vleče od Socerba ob slovensko-italijanski do Mlinov na slovensko-hrvaški meji.

Geološka, geomorfološka in podnebna meja pa se ne pusti omejevati razkošni kulturni in naravni dediščini, ki daje pečat kraškemu prelomu. Zaradi svoje s pokrajino zlite urbanistične zasnove in s tradicionalnim stavbarstvom obogatene arhitekture so kraškorobna naselja Črni Kal, Črnotiše, Gračišče, Hrastovlje, Kubed, Podpeč in Socerb razglašena za kulturne spomenike, prelom na naravni ločnici kraškega in flišnega sveta pa odlikuje tudi neverjetna pestrost rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih prebivališč.

Črni Kal – plezalska in prevozniška meka Grad Socerb, eno izmed možnih izhodišč za potep po Kraškem robu, se v jasnih dneh razgleduje po Tržaškem zalivu, Trstu in okoliških krajih, tako da burja na svojih krilih prinese na rob vonj po morski soli. Razgibana steza nad vasjo Kastelec pripelje do Črnega Kala, poleg bližnjih Ospa in Mišje peči meke slovenskih (in tudi tujih) plezalcev. Apnenčaste prisojne stene nad vasjo so v spomladanskih dneh pravo mravljišče športnih plezalcev, ki urno kot martinčki lezejo po robu. Nedaleč od naravnega zlitja s steno pa na viaduktu Črni Kal, mogočnem avtocestnem premostitvenem objektu, hrumi promet.

Kulturna dediščina Podpeči in Hrastovelj

Razgledna hoja po robu se nadaljuje do Podpeči, kjer se nad gručastim naseljem v nebo pne obrambni stolp, ki je v zgodovini pisal lastništvo nad celotno dolino, po njem pa je vas dobila tudi ime. Njegova markantnost spremlja korak še med sestopom proti Hrastovljam na dobri polovici Kraškega roba proti njegovemu južnemu mejniku.

Na vzpetini nad vasjo Hrastovlje kraljuje cerkev svete Trojice, v kateri domuje znamenita freska Mrtvaški ples, ki se v sedmih metrih sprehodi od življenja do smrti, ki se ne ozira na stan človeka, ampak izbira naključno.

Od kraških lepot do kraških dobrot

Pokrajina Kraškega roba je mozaik gozda, suhih kraških travišč, apnenčaste stene in melišč. Zveni dolgočasno, a razposajena pomlad posuje monotono travnato-skalno preprogo s številnimi cvetovi, ki živopisano srkajo sončno toploto. Ta iz dneva v dan prebuja nove in nove rastlinske in živalske vrste, ki na meji kraškega in flišnega sveta ustvarjajo zavidljivo rastlinsko-živalsko pestrost, številne ogrožene vrste pa so zavarovane tudi znotraj projekta Natura 2000. Tudi drevje ob poti se že oblači v cvetočo garderobo, rdeče-belo piko na i pa dodajo še markacije, zanesljive pokazateljice prave poti, ki se na kraških razbrazdanih prostranstvih vse prerada potuhne pohodnikovemu koraku. A najpomembneje je, da pripelje do cilja. Nekateri ga najdejo ob kraških dobrotah: na kraški burji posušenem pršutu in v nedrjih Krasa pridelanem kraškem teranu.