Osvojili smo bazni tabor Everest

Večina dogajanja bo v Namče Bazarju, zadnji večji vasi, ki je izhodišče za številne, ki se odpravljajo na plezalne odprave na vrh sveta. Vrhunec dogajanja ob obletnici bo najvišji maraton na svetu, imenovan maraton Edmund–Tenzing, ki so si ga iznajdljivi domačini zamislili pred enajstimi leti v želji, da bi se tudi v Namče Bazarju kaj dogajalo. Prvega maratona iz baznega tabora Everesta (5364 metrov) do Namče Bazarja sta se udeležila le dva tujca, na letošnjem jih bo sodelovalo že 150, prijavljenih pa je tudi okoli 50 domačinov. "Ko smo pred enajstimi leti začeli, se nam niti sanjalo ni, da bo maraton prerasel v take razsežnosti," je pojasnil glavni direktor maratona Šikar Pandej, ki smo ga srečali med potjo v bazni tabor Everest. Tja bodo maratonci prispeli 28. maja, v šotorih preživeli noč, dan pozneje pa se bodo po skalnih in spolzkih poteh pognali v dolino.

Najdaljša trasa bo dolga 60 kilometrov

Letošnji najvišji maraton na svetu bo sicer potekal v treh etapah – ob klasični, dolgi 42 kilometrov, sta na voljo še polmaraton, letos, ob 60. obletnici prvega vzpona, pa so organizatorji dodali še traso, dolgo 60 kilometrov. "Kar osupnil sem, ko sem videl, kdo vse se je prišel prijavit na 60-kilometrski maraton. Nekateri so močno sopihali že, ko so v Namče Bazarju le s težavo prišli do prijavne pisarne," je bil kritičen Michele Ufer, ki se bo najvišjega maratona na svetu tokrat udeležil že tretjič, letos pa je prvič pripeljal tudi organizirano skupino trinajstih tekačev iz Švice, Nemčije in Francije. "Želel bi narediti več za promocijo tega maratona v Evropi, obenem pa organizatorje ves čas opozarjam, naj pazijo, da zadeva ne bo postala preveč razširjena, da se je ne bi udeležilo recimo 500 ljudi," je povedal Michele. V njegovi skupini je tudi 71-letni Christop Geiger, najstarejši udeleženec najvišjega maratona na svetu v vseh enajstih letih (najmlajši letošnji udeleženec je star 18 let). "O tem, da sem prišel, me je prepričala prijateljica. Teči sem začel šele pred devetnajstimi leti, seveda pa se gorski maratoni v Švici zaradi višine ne morejo primerjati z maratonom Everest. Pripravljal sem se deset mesecev, med drugim tudi v kisikovi komori, kjer ni bilo težav. Videli pa bomo, kako bo s tekom na takšni višini 'v živo'," je povedal simpatični Christoph, ki na domačih maratonih v Švici kljub veliko mlajši konkurenci osvaja najvišja mesta. Ne le, da bo tokrat prvič tekel nad 5000 metri, zaradi najvišjega maratona na svetu je prvič zapustil Evropo, je dejal.

Za tiste, ki si ga lahko privoščijo

Čeprav v gorskih vasicah na poti do baznega tabora Everest, kjer je bilo danes, 25. maja, ko smo se nanj povzpeli tudi sami, vsaj 40 šotorov tistih, ki si želijo preplezati najvišjo goro sveta, vsi živijo in dihajo z maratonom, pa gre v resnici za precej komercialno prireditev. Udeležijo se je lahko predvsem tisti, ki si lahko privoščijo plačilo okoli 2.500 dolarjev, kolikor za dvotedenski paket "od Katmanduja do Everesta" računa turistična agencija. Za domačine je prijavnina veliko cenejša, kot vedno v preteklih desetih letih pa tudi letos ne gre dvomiti o tem, da bo z veliko premočjo na maratonu zmagal – domačin.

Sicer pa komercialna narava prireditve pojasnjuje množice sopihajočih "maratonk" in "maratoncev", ki smo jih v preteklih dneh srečali na poti do baznega tabora. Celotna ekipa je bila sicer predvsem na višinskih, ne na kondicijskih pripravah. Nekaj prijavljenih tekačev je višinska bolezen zvila že med potjo do baznega tabora. Vzpon nad 5000 metrov pač ni šala in Edna iz Nemčije, najstarejša ženska udeleženska, se je iz vasi Dangboče, kjer smo ekipo včeraj srečali, v spremstvu šerpe razočarana vrnila v dolino. Zvilo pa je tudi nekaj mladeničev, športnih in izjemno pripravljenih, ki so se prav tako vrnili v dolino. Višinska bolezen pač ne izbira, koga bo "potipala", in znanstvenikom menda še ni uspelo ugotoviti, zakaj recimo sto kilogramov težak pohodnik, ki je prvič v hribih, višinske razlike na višini, kjer je zrak res redek, še čuti ne, medtem ko lahko ta vrhunsko pripravljenega športnika stane tudi življenje.

"Ljudje imajo različne nagibe za udeležbo na maratonu. Nekaterim je to pač všeč, drugi radi tekmujejo in prireditev jemljejo kot resno športno preizkušnjo. Drugi pridejo, ker bi se radi zabavali, spoznali deželo ali pomagali domačinom v Nepalu. Prijavljajo se tako vrhunski tekači kot ljudje, ki se še niso udeležili nobenega maratona do zdaj," je povedal Michele Ufer, ki se sicer ukvarja s psihološko pripravo in hipnozo vrhunskih športnikov v domači Švici.

Slavil bo ves Nepal

A navdušenje tako udeležencev maratona kot domačinov zaradi komercialne narave dogodka ni prav nič manjše. Po zaslugi tega maratona se vsaj enkrat na leto v osamljenih gorskih vasicah tik pod vrhom sveta dogaja še kaj drugega kot nekaj sitnih in utrujenih turistov, ki v vsaki vasi v povprečju prespijo le po eno noč, preden oddrvijo naprej svojim ciljem naproti.

Poleg tega najvišji maraton na svetu ni edina prireditev, s katero bodo domačini zaznamovali diamantno obletnico, kot imenujejo 60 let vzpona na Everest. Čeprav je Namče Bazar zaradi menjave električne napeljave prav v teh dneh za štiri mesece ostal brez elektrike, se 29. maja, medtem ko bodo čakali na prihod tekačev, obeta velika zabava v tem prijetnem gorskem kraju. Med drugim se je bosta udeležila Peter Hillary in Jamling Tenzin Norgvay, sinova mož, ki sta prva osvojila Everest. V teh dneh so v krajih, kjer kljub ogromnim razdaljam nič ne ostane skrito, opazili tudi nečakinjo Edmunda Hillaryja, ki se bo udeležila velikega slavja v dolini Kumbhu, kjer uspešno deluje kar nekaj šol, ustanovljenih iz sklada za pomoč šerpam, ki ga je po uspešno osvojenem vrhu sveta ustanovil sir Edmund Hillary. Hillaryjeva nečakinja bo potem odletela v Katmandu, kjer se ob diamantni obletnici obeta še eno veliko slavje. Sicer pa ima osvajanje (pa naj bo s cepinom ali peš) Everesta tudi svoje senčne plati. Pred tremi dnevi sta se pri spustu spet ubila dva plezalca (letos jih je pri poskusu osvojitve najvišje gore sveta umrlo že deset), Everesta pa se vse bolj drži sloves, da gre za goro, ki jo lahko zaradi priljubljenosti in "uhojenih poti" osvoji skoraj že vsak.

Da le ni čisto tako, smo spoznali v preteklih dneh, med več kot teden trajajočim precej napornim vzponom do baznega tabora Mount Everesta.

Čudovita narava in prijazni domačini so močno oplemenitili pohod proti vrhu sveta. Danes smo bili tam, na eni najvišjih točk, ki jih lahko osvoji človeška noga. Občutki so veličastni. Sledil bo počasen spust do Namče Bazarja, kjer bomo predvidoma počakali na maratonce in se seveda udeležili diamantnega slavja ob prvem vzponu na vrh sveta.

O tem, da bo to nepozabno in veličastno, ne gre dvomiti. Manj ko imajo, več domačini v Nepalu delijo s prijatelji, sosedi in turisti. Več ko je (dolgoletnih) političnih in socialnih težav v majhni gorski azijski deželi, nezavidljivo stisnjeni med Indijo in Kitajsko (Tibet), bolj se znajo ljudje veseliti, bolj povezani so.