Očarljivi Talin

Sonce je na strani pogumnih Nič kaj obetaven scenarij: v glavnem mestu Estonije se znajdeš marca, ki velja za mesec, v katerem se je zaradi »plundrastega« poslavljanja zime Talinu menda bolje izogniti. Za nameček še v ponedeljek, ko je zaprta še večina mestnih zanimivosti, ki so sicer za obiskovalce odprte tudi v zimskih mesecih, ko dobršen del talinskih kulturnih znamenitosti drnjoha zimsko spanje. Zanimiva popotnica, ki se v soju zgodnjepomladanskega sonca razplamti v ljubezen na prvi pogled.

Srednjeveški biser Estonije

Staro mestno jedro Talina upravičeno imenujejo srednjeveški biser Estonije. Rajski kotiček z Unescovega seznama svetovne kulturne dediščine je pravi paradiž za sprehajalce, ravno dovolj žepen, da je obvladljiv brez zemljevida, in ravno dovolj prostran, da se ne naveličaš njegovih prikupnih ulic in trgov. Med potikanjem po ozkih tlakovanih ulicah zavrtiš časovni stroj in že se znajdeš v 14. stoletju. Mimo tebe hitijo hiše častitljive starosti, skrita srednjeveška dvorišča, v nebo rastoči cerkveni zvoniki in zavita kamnita stopnišča, ki te popeljejo do prostranih razgledov na prikupno mesto v Finskem zalivu.

Živahno srce Talina

Raekoja plats, osrednji trg pred mestno hišo, je zaradi živahnega trškega utripa že od 11. stoletja dalje srce Talina, danes predvsem zaradi mavrične ponudbe lokalov in restavracij ter pestrega kulturnega dogajanja, ki predvsem v poletnih mesecih poživlja baltsko mestece.

Talinske ulice, resda vkovane v sneg in led, živijo tudi v zimskih mesecih. S številnih stojnic se omamno širi vonj praženih mandljev, ponekod jim družbo delajo tudi orehova jedrca z nadvse všečnim pomarančno-čilijevim priokusom. Za sladokusce se kot nalašč ob pot postavi čokoladnica Kalev, ki že stoletja nosi ime junaškega prvega voditelja Estoncev in osvaja s še nepoznanimi okusi, npr. z belo čokolado s kokosom in z brusnicami. Tržnica pletenih izdelkov poišče zavetrje ob starem mestnem obzidju, kjer domačinke med urnim vrtenjem pletilk prodajajo unikatne pletenine: od kap, šalov in rokavic do puloverjev, brezrokavnikov, torbic in otroških oblačil. V ročno izdelane umetnine ujamejo skandinavsko-baltski pridih z vzorci: tradicija živi v preprostih estonskih snežinkah, severnih jelenih in mucah, v korak s časom pa stopajo vzorci ovčk, piščančkov, pikapolonic … in novodobnih junakov, kot so Hello Kitty in mumini.

Gastronomsko-etnološko doživetje

Talin preseneti tudi z nadvse bogato kulinarično ponudbo, saj poleg tradicionalne estonske kuhinje ponuja še tajsko, gruzijsko in indijsko, pa afriško, grško in francosko, za nameček še japonsko, italijansko in celo srbsko, pa rusko, turško in še kakšno, ki vzburja okušalne brbončice. Posebno gastronomsko-etnološko doživetje je Olde Hansa. V soju sveč in ob zvokih srednjeveške glasbe med velikimi lesenimi mizami s polnimi rokami lončenih skodel in krožnikov graciozno poplesujejo v kmečke noše opravljeni natakarji. Priložnost je za pregrešno estonsko pojedino: razkošno gobovo juho, eksotične mesne grižljaje losa in divjega prašiča, prepeličja jajca, surovega lososa, črn kruh, zeliščni skutni namaz in ne nazadnje medeno pivo.

Ledena skorja na morski gladini

Čeprav marec odšteva zadnje dneve, nizke temperature na morski gladini še vedno čarajo ledeno skorjo. Trajekt na svoji 80-kilometrski vožnji iz Helsinkov v Talin ne reže valov, ampak razbija ledene plošče, ki neusmiljeno trkajo v premec mogočne ladje. Tudi obalno območje Pirita vzdolž Talinskega zaliva ne daje vtisa, da se približuje pomlad. V marini, zgrajeni za potrebe olimpijskih iger v Moskvi leta 1980, jadrnice pohlevno čemijo na zasneženi obali in le od daleč opazujejo sonce, ki zdrsne za obzorje zaledenele gladine Baltskega morja in panoramo Talina obarva žametno vijoličasto.