Med begom od mestnega vrveža so ga odkrili slikarji in plemstvo

Na skrajnem severovzhodu Nemčije leži največji nemški otok Rügen, obdan z vodami Baltskega morja. Obsega dobrih 900 kvadratnih kilometrov, kar je za dobro desetino več kot največja hrvaška otoka Krk in Cres skupaj. Na njem stalno živi skoraj 70 tisoč prebivalcev, kar je skoraj trikrat toliko kot na omenjenih hrvaških otokih skupaj.

Magnet za (predvsem berlinske) kopalce in umetnike

Vrednosti gostote prebivalstva sicer lahko nekoliko zavedejo – velikih mest Rügen nima, ob vaseh, posejanih po skoraj vsem otoku, je tam vendarle še veliko prostora za pohodništvo in kolesarstvo. Prav tako jim ne manjka odprtih prostranstev in širnih razgledov na gričke, zalive in njegovo zelo razčlenjeno obalo, ki so od nekdaj dajali navdih predvsem berlinskim, a tudi drugim nemškim umetnikom, ki so radi zahajali tja.

V poletnem času otok Rügen postane "berlinsko kopališče", radi povejo tamkajšnji prebivalci. Tako je bilo tudi v času nemške delitve pred padcem berlinskega zidu, ko prebivalci takratne Nemške demokratične republike niso zlahka prišli do morja kakšne druge države. Po združitvi Nemčije pred skoraj 25 leti priljubljenost otoka med nemškimi dopustniki ni padla. Prav nasprotno, Rügen so začeli odkrivati jadralci in navtični turisti tudi od drugod.

Hanzeatski Stralsund, preddverje otoka Rügen

Nemško glavno mesto je od največjega nemškega otoka oddaljeno okrog tri ure avtomobilske vožnje, večinoma po avtocesti, nato po hitri cesti do obalnega in hanzeatskega mesta Stralsund, katerega staro mestno jedro je Unesco leta 2002 uvrstil na seznam svetovne dediščine. Na zemljevidu je Rügen videti, kot da bi ga z vso njegovo jugozahodno obalo kar odtrgali od celine in prestavili nedaleč stran. Pri Stralsundu se ožina Strelasund, ki loči celino od otoka Rügen, stanjša na le slaba dva kilometra, zato so jo že pred skoraj osmimi desetletji premostili za cestni in železniški promet. Trajekta čez Strelasund pa le niso povsem ukinili, za nostalgike in romantike je nekoliko bolj jugovzhodno.

V drugi polovici prejšnjega desetletja pa so odprli nov, veliko večji in lepši most, ki je ne le dopolnil obrise Stralsunda, temveč tudi odpravil prometne zamaške ob turističnih konicah. Na otoku Rügen je namreč mesto Sassnitz, katerega bližnje veliko pristanišče je pomembna iztočnica za jug Švedske in tudi najkrajša pot iz Berlina v to skandinavsko državo, katere del je nekoč Rügen bil. Večina potnikov med Švedsko in Nemčijo nevede naredi krivico Rügnu in kar oddrvi mimo, ne da bi mu namenili vsaj en dan, ki si ga gotovo zasluži.

Kraljev stol, osrčje najmanjšega nemškega narodnega parka

Severno od Sassnitza, kamor tranzitni promet ne zahaja več, je narodni park Jasmund, najmanjši nemški narodni park. Njegova poglavitna znamenitost je apnenčasta skala Königsstuhl (kraljev stol), ki se dviga 118 metrov nad morsko gladino, zaslovela pa je predvsem po zaslugi romantičnega slikarja Casparja Davida Friedricha, ki velja za najpomembnejšega nemškega slikarja svojega obdobja (konec 18. in prva polovica 19. stoletja). Njegove slike pokrajin, mnoge so prav z otoka Rügen, krasijo muzejske zbirke v več nemških mestih.

Ob obisku skale je sicer nemogoče točno ugotoviti, kje je umetnik točno stal, ko jo je naslikal, saj si je privoščil nekaj umetniške svobode in jo je nekoliko idealiziral – a to ne zmanjša njene lepote in snežno bele prevlade na obalni pokrajini severovzhoda otoka Rügen. Še najbolje se jo vidi z Viktorijinega razgledišča, poimenovanega po angleški kraljici, ki je oddaljeno le nekaj minut hoje skozi gost (in zaščiten) avtohtoni bukov gozd.

Kraljev stol so začeli obiskovati kmalu po turističnem prebujanju otoka. V njegovi bližini so že leta 1835 zgradili prvi hotel na tem območju, ki je v svojih naslednjih letih večkrat pogorel in spreminjal namembnost. Ob koncu 19. stoletja je bil tam tudi poštni urad, med drugo svetovno vojno deloma tudi bolnišnica, v drugi polovici štiridesetih let prejšnjega stoletja ga je zasedla ruska vojska, za njimi pa obalna straža Nemške demokratične republike. Po združitvi Nemčije je stavba nekaj let samevala, nato je so v njej leta 1996 postavili prvi začasni informacijski center za obiskovalce.

Avtomobilom ne pustijo v Jasmund

Današnji informacijski center nacionalnega parka Jasmund v sodobnem in, na kar so posebej ponosni, energetsko zelo učinkovitem poslopju so odprli pred dobrimi desetimi leti. Približno 300 tisoč obiskovalcev, ki letno obiščejo narodni park Jasmund, lahko v zdaj že dobro desetletje starem informacijskem centru v sliki, besedi in večpredstavno spozna naravne značilnosti in zgodovino tega območja. Očitno zadetek v polno, so prepričani v narodnem parku Jasmund, saj so se pred odprtjem današnjega informacijskega centra obiskovalci pri Kraljevem stolu zadrževali povprečno slabe pol ure, zdaj pa ostajajo skoraj tri ure.

Območje narodnega parka varujejo tudi tako, da avtom ne dovoljujejo vstopa: parkirišče za avtomobile je nekaj kilometrov stran, dostop je nato mogoč peš, s kolesom ali z avtobusi javnega prevoza, ki tudi sicer najdejo pot do skoraj vsakega kotička na otoku.

Dva narodna parka in en rezervat biosfere

Narodni park Jasmund ni edino zavarovano območje narave na otoku Rügen – skoraj ves zahodni del otoka je zajet v narodnem parku Vorpommerische Boddenlandschadt (Predpomeranska lagunska pokrajina), ki meri okrog 800 kvadratnih kilometrov. Jugovzhodni del otoka varuje območje biosfere, v katerem je tudi mesto Putbus, ki je leta 1818 postalo prvo obmorsko letovišče na otoku. Veliki mestni trg, skrbno vzdrževan mestni park in dobro ohranjene palače, ki so medtem večinoma izgubile svoj izvirni namen, to še danes potrjujejo.

Rügen so sicer sprva odkrili obiskovalci njegovih termalnih vrelcev, a ni bilo dolgo za tem, ko jih je privabilo tudi tamkajšnje morje. Tradicionalno je največ obiskov v poletnem času, a se vedno več gostov na Rügen vrača tudi pozimi, ko v zavetju narave lahko najdejo mir, ki jim ga vsakdanje stresno življenje prepogosto odreka.