Marie Sharp – nepogrešljiva družabnica ob belizejskem kosilu

"Vroč" posel Le streljaj od dolgočasnega mesteca Dangriga vzdolž belizejske karibske obale ob glavni cesti, ki pohiti proti Belize Cityju, drugemu največjem mestu v žepni državici, se v »plamenih« utaplja smerna tabla: Marie Sharp's, 1 milja. Srednje obetavno, saj do tovarnice ne vozi noben avtobus, tako da jo bo treba mahniti kar peš. Idilično po makadamskem kolovozu skozi drevored pomarančevcev, katerih veje se šibijo pod težo oranžne sočnosti. Vonj po svežem sadju pripelje do majhne proizvodne hale, ki kraljuje sredi zelene prostranosti.

Marie, danes 73-letna dama mitskih razsežnosti, še vedno trdno drži v rokah vajeti svojega uspešnega podjetja Marie Sharp's in še vedno skrbno skriva svoje čudežne recepte. »Vročega« posla se je lotila leta 1981, ko je kot zaposlena na plantaži želela porabiti presežke pekoče paprike habanero, ki bi sicer pristali v smeteh. Tako je presegla vse dotedanje vodene in neokusne omake in svoj dosežek postavila na piedestal leta 1989, ko je zaslovela po vsej državi in napolnila kotičke miz vseh restavracij v Belizeju, kjer je nepogrešljiva družabnica ob kosilu. Njena priljubljenost je dosegla tudi želodce Američanov in Japoncev, saj polovica proizvodnje odroma v ti državi.

Narava, ujeta v kozarčke in stekleničke

Kljub globalnemu uspehu Marie še ni podlegla krempljem masovne proizvodnje in je izrazita podpornica lokalne skupnosti, saj za svoje izdelke uporablja pridelke s svojega ranča Miranda in pridelke okoliških kmetov. Tudi njena mala tovarna z dvema ducatoma zaposlenih daje kruh domačinom, ki jih zjutraj šofer s kombijem pripelje na delo. Z malo sreče lahko zaposlene zmotiš med polnjenjem, zapiranjem ali etiketiranjem stekleničk z žgočimi omakami, katerih ostrina vsiljivo vdira v nosnice in usta in te sili h kašlju. Sicer pa so vsi izdelki Marie Sharp's rezultat svežih naravnih sestavin, brez dodanih konzervansov. Zaradi vremenskih pogojev med rastjo se pridelki med seboj razlikujejo po barvi in teksturi, malce celo po okusu, zato končne serije pikantnih omak, sadnih džemov in sirupov niso enake kot jajce jajcu, kar je le še dodaten dokaz narave, ujete v kozarčke in stekleničke.

Mariejina specialiteta, ki je njeno ime ponesla prek oceana, so pikantne omake na osnovi pekoče paprike habanero, obogatene s svežimi zelenjavnimi in sadnimi okusi. Že imena posameznih – Hot, Feary Hot ali Belizean Heat – namigujejo, da tu ni prostora za pikantne omahljivce, ampak se obeta raj ljubiteljem ostrih okusov. Lestvica pikantnosti se raztegne od dvojke do petice, ki si jo prisluži Beware, »Mariejina ultimativna kulinarična stvaritev in najbolj prvobitna habanero omaka«, ki dobesedno omrtviči okušalne brbončice. Nič čudnega torej, da na ličnih stekleničkah najdemo opozorilo, naj vsebina stekleničk ne pride v roke otrokom, naj se izogibamo stiku omake s kožo ali z očmi in naj se s to omako ne poigravamo s šibkejšimi in starejšimi.

Sladokusno-pustolovska degustacija

Tovarna Marie Sharp's je svojo proizvodnjo z leti razširila tudi v sadne vode, pravzaprav sokove in džeme. Njena zbirka tako vsebuje šesterico supersadnih sirupov za mešanje in slastno paleto eksotičnih džemov, v katere so ujeti koščki papaje, banane, ananasa, kokosa, guave, pomaranče in manga, za nevzdržne pikantnoljubce sta na voljo tudi želeja iz zelene in rdeče paprike habanero. Degustacija Mariejenih specialitet je tako sladokusno kot tudi pustolovsko dejanje.

Belize svojo kulturno pisanost izžareva tudi na krožniku, kjer se srečajo številne priseljene kulture. Belizejska kuhinja je po eni strani goreča in ostra kot vročina tropskega sonca, po drugi pa hladna in osvežujoča kot pljusk Karibskega morja. Nikakor pa ne gre brez nepogrešljivega kuhanega riža in fižolove juhe, pečenega piščanca, ocvrte banane in sveže zelenjave, ki sestavljajo najznačilnejši belizejski obrok, pri katerem seveda ne sme manjkati kapljica ostrine Marie Sharp's.