Sobota, 11. 3. 2023, 22.00
1 leto, 1 mesec
Kje lahko danes praznujete gregorjevo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,77
Gregorjevo na Slovenskem velja tudi za praznik zaljubljencev ali praznik, ko se ptički ženijo. Stari običaj pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož.
Gregorjevo naznanja pomlad in je tudi dan, ko se ptički ženijo. Da je prišel čas, ko smo deležni več naravne svetlobe in ni več treba delati pri luči, so v obrtniških krajih na Gorenjskem v preteklosti oznanili tudi tako, da so na predvečer gregorjevega "luč v vodo vrgli". Običaj marsikje ohranjajo še danes. Gregorjevo praznujemo 12. marca, na god krščanskega svetnika sv. Gregorja.
God sv. Gregorja, 12. marec, je za godom sv. Valentina in pustom po ljudskem izročilu še eden od dni, ki napovedujejo prihod pomladi.
Čas okoli pomladanskega enakonočja je tako kot čas okoli jesenskega enakonočja ter najdaljšega in najkrajšega dneva v letu v kulturni dediščini zelo pomemben, na kar kažejo številne šege.
Z obredjem želeli vzpostaviti red
V predkrščanstvu so ob prelomnih trenutkih leta izvajali določena obredja z namenom, da bi preprečili kaos in vzpostavili red, je povedal avtor knjige o gregorjevem Bojan Knific. Po njegovih besedah sta se v času pomladanskega enakonočja po slovanski mitologiji soočila bog stvarnik Perun in bog podzemlja Veles. "Simbolika ognja in vode prinaša prav to – ogenj gre v vodo, višja in spodnja moč se združita," je pojasnil.
Ljudje so po njegovih besedah želeli z obredjem simbolično preprečiti kaos in vzpostaviti red.
Šega gregorjevega najbolj poznana na Slovenskem
Kot je pojasnil Knific, je šega gregorjevega najbolj poznana na Slovenskem, zlasti v Tržiču, Kropi, Kamni Gorici in Železnikih. "Našli pa smo zelo podobne šege spuščanja luči po vodi tudi drugod. Tako na primer v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem na predvečer svečnice spustijo po vodi cerkvice, v katerih gori luč," je navedel Knific.
Zelo sorodne šege poznajo tudi v mnogo krajih v Švici, na Bavarskem, Češkem, južnem Poljskem in Franciji. "Izvajajo jih ob drugih praznikih, a nedvomno gre za šego, ki ima iste korenine. Gre na neki način za simbolno dejanje, ko gre ogenj na vodo, in je povezano že s predkrščanskim obdobjem," je pojasnil Knific.
Praznik zaljubljencev
Gregorjevo na Slovenskem velja tudi za praznik zaljubljencev ali praznik, ko se ptički ženijo. Stari običaj pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož.
Gregorijanski koledar
God sv. Gregorja je bil po starem julijanskem koledarju prav na dan začetka pomladi. Z uvedbo gregorijanskega koledarja, ki ga je vpeljal papež Gregor XIII. in je na slovenskem območju v uporabi od leta 1584, pa se je pomaknil deset dni nazaj.
Šego spuščanja barčic ohranjajo po več krajih v Sloveniji
V obrtniških in delavskih krajih na Gorenjskem so še na začetku 20. stoletja po potokih spuščali kose lesa z gorečimi oblanci, pozneje pa z gorečo svečo. S tem so sporočili, da bodo od zdaj lahko dlje časa delali pri dnevni svetlobi. Med svetovnima vojnama so šego prevzeli otroci in po vodi začeli spuščati lesena ali papirna plovila z gorečimi svečami.
Na Gorenjskem so v 70. letih prejšnjega stoletja s pomočjo lokalnih turističnih društev, muzeja in šol znova oživili staro šego obrtniških središč, ko so vajenci, otroci in mladina spuščali v vodo barčice s prižgano smolo.
Šego spuščanja barčic po vodi na predvečer gregorjevega danes ohranjajo v več krajih po Sloveniji. Kje bodo letošnji dogodki in praznovanja gregorjevega po Sloveniji, si lahko pogledate v spodnji grafiki.
Na 27. Gregorjevem sejmu v Novem mestu pričakujejo množičen obisk
Na 27. Gregorjevem sejmu kmetijske opreme, vrtičkarstva, vinogradništva in sadjarstva, ki se danes začenja v Novem mestu, se bo do nedelje predstavilo več kot 150 razstavljavcev, Kmetijska zadruga KZ Trebnje-Krka pa bo program obogatila z dodatnimi prireditvami. Na tretjem največjem slovenskem kmetijskem sejmu pričakujejo vsaj 20 tisoč obiskovalcev.
Predstavilo se bo več kot 200 domačih in tujih ponudnikov. Obiskovalci bodo na sejmu lahko našli kmetijske stroje in pripomočke, avtomobile, izdelke za dom in vrt, tekstil, bižuterijo, pa tudi lokalno pridelano sadje, zelenjavo, domače mesnine, pekovske in mlevske izdelke, domača olja, medene, mlečne in rokodelske izdelke. Ogledali si bodo lahko razstavo malih in domačih živali.
