Petek, 19. 10. 2018, 17.56
6 let, 1 mesec
Kako je nastalo jezero, h kateremu se zdaj radi zatečejo Ljubljančani #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,77
Koseški bajer, nekoč glinokop, je danes zelena ljubljanska oaza.
Te dni, ko so ljubljanska jutra začinjena z meglo, je scenografija Koseškega barja čudovito dramatična. Nekaj megle, precej rac, dva laboda (vsaj toliko smo jih opazili), zvoki ptic, sicer pa tišina izpraznjenega prostora ob vodi in v zelenju.
Natančnejši poznavalci dogajanja obisk Koseškega bajerja ob toplih in sončnih dnevih odsvetujejo, če nočete pristati v gneči. So pa zato tam izjemno spokojna jutra, več je živalskega dogajanja.
Tu so nekoč kopali glino
Jezero v Kosezah je umetno, nastalo je iz nekdanjega glinokopa opekarne Tönnies. Glino so na tem mestu začeli kopati v 19. stoletju, nadaljevali pa so vse do druge svetovne vojne.
Nato so enega od glinokopov zasuli in tam postavili tovarno Agrostroj, drugega pa so leta 1960 zalili z vodo, ker so potrebovali primeren kraj za preizkušanje svojih črpalk za namakalne naprave.
O preteklosti bajerja kroži tudi zgodba, kako so pred prvo svetovno vojno tam lovili led, ki so ga gostilničarji uporabili za hlajenje pijače in mesa.
Različne vloge umetnega jezera
Umetno jezero na obrobju mesta je tako šlo čez različna obdobja in imelo v svoji zgodovini več vlog. V agrostrojskem obdobju je bilo precej onesnaženo, v devetdesetih letih je ob njem zrasla elitna stanovanjska soseska, katere dodana vrednost je bila tudi bližina vode.
Koseški bajer in njegova okolica sta bila dalj časa prepuščena naravnim procesom, dokler ni bil leta 2000 razpisan javni natečaj za njegovo krajinsko ureditev, pod izvedbo katere se podpisujejo Miha Kajzelj, Rok Žnidaršič in Iztok Kavčič.
Začasno pristanišče za plavajočo delovno platformo (plovila) je nastal kot del projekta za spremljanje okoljskih parametrov v sladkih vodah. Pomol, ki je subtilno vpet v naravno krajino, je namenjen priključevanju in napajanju raziskovalnega plovila LIFE Stop CyanoBloom 1., ki je v času trajanja projekta spremljalo kakovosti vode.
Ob robu kulturne krajine
Nekdanji glinokop je s pestrim živalskim življenjem na vodi, v njej in okoli nje del zavarovanega območja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, s tem da se s svojo lokacijo navezuje tudi na POT. Je kraj, kjer se v mestu kulturna krajina srečuje z naravo, in tako točka, kjer lahko urbani prostor tako fizično kot mentalno puščamo za sabo.
Ohranjanje naravnega s subtilnimi posegi v prostor pa je bilo izhodišče njegove ureditve pred leti. Okoli njega vodi urejena pot, na določenih delih skoraj neposredno ob vodi, v drugih pa skozi pas same narave.
Okoli bajerja so umeščeni različni programi, klopi in leseni kubusi za posedanje in druženje, otroško igrišče in naprave za fizično vadbo na prostem, zelenice, ploščadi, čajnica … Središče predstavlja leseni otok, ki se v obliki čolna na različnih ravneh vzpenja nad vodo.
Koseški bajer tako danes predstavlja socialno aktiven park, kraj različnih naravnih motivov ter prostorskih ambientov in programov.
