Četrtek, 30. 11. 2017, 18.10
6 let, 11 mesecev
Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov
"Vsako leto zaradi raka 370 moških umira v bolečinah in z visokimi stroški. Po nepotrebnem."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,88
2
Iztekel se je Movember, mesec ozaveščanja o raziskavah raka na prostati, bolezni, ki jo spremlja porazna statistika, ta je razlog za preplah. "370 moških na leto zaradi raka umira v bolečinah in z visokimi stroški. Po nepotrebnem. To je številka, ki je nedopustna," opozarja Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije. Tudi sam je izkusil bolezen, ki je zaradi intimnosti nihče ne želi obešati na veliki zvon.
Ko smo v začetku novembra iskali sogovornika na temo raka na modih ali prostati, smo se najprej obrnili na Facebookovo stran Movember. Tam so nas napotili na Franca Hočevarja, predsednika Društva uroloških bolnikov, ki si je kot enega od ciljev svojega programa zadalo tudi ozaveščanje javnosti o problematiki uroloških bolnikov, on pa naj bi nas napotil naprej. "O tej temi nihče prav rad ne govori, niti se ne mara izpostavljati," nas je uvodoma opozoril Hočevar, potem pa po premisleku dodal, da bo breme razkritja osebne zgodbe prevzel sam, saj je to ena od nalog, ki pritičejo predsedniku takega društva.
Kakšen je bil povod za ustanovitev Društva uroloških bolnikov?
Incident med pacientom, ki je z urološkimi težavami čakal na zdravnika, in zdravnikom, ki ga ni hotel v čim krajšem času razporediti na pregled. Pacient je zdravniku zagrozil, da ne namerava zapustiti ambulante in da bo tako dolgo bivakiral v njej, dokler ne bo dobil datuma pregleda. Seveda čim prej, saj so ga v to silile zdravstvene težave. Razburjeni zdravnik mu je z ogromnim kupom zdravstvenih kartonov in napotnic ljudi, ki čakajo na obravnavo, nakazal, kako veliko pacientov ima, in ga vprašal, koga naj razporedi najprej.
No, ravno ta dva sta dala pobudo za ustanovitev društva. Omenjeni pacient je danes tajnik našega društva, zdravnik pa je predsednik strokovnega sveta društva.
Z ustanovitvijo društva smo začeli opozarjati na ključne težave v urologiji. Najbolj pereča vprašanja so dolge čakalne vrste, zelo zoprna stanja, ki zelo slabo vplivajo na naše razpoloženje in ne nakazujejo nobene kakovosti življenja. Te težave so še bolj očitne v starosti, to pa kakovost življenja bolnikov na stara leta zelo poslabšuje. Gre za bolezni na ledvicah, mehurju, sečevodu, na modih, najobsežnejši in najtežji rak pa je rak na prostati. Letno zaradi te bolezni umre okoli 370 ljudi.
Rak prostate je najpogostejši rak pri moških
Po podatkih nacionalnega registra raka za obdobje 2010–2014 v povprečju za rakom prostate umre na leto 376 Slovencev, 1.480 pa jih vsako leto na novo zboli. Ob koncu leta 2014 je imelo v državi rak prostate 11.133 moških.Nekateri zdravniki pravijo, da je rak prostate speči rak, zato je treba razlikovati med umiranjem z rakom prostate (gre za oblike raka, ki ne razvijejo vitalnosti do te mere, da bi organizmu povzročale težave, to se najde pri vsakem starejšem moškem), medtem ko približno 370 ljudi umre zaradi raka, in to v različnih časovnih obdobjih.
Največja težava pri vsem in tudi največja beda vseh teh rakov je, da je umiranje za rakom prostate boleče.
Rak se namreč s prostate razširi na bezgavke v okolici in takoj zatem na kosti. Pri številnih, ki tarnajo zaradi bolečin v križu, se pozneje izkaže, da gre za razširjenega raka na kosteh. Umiranje je boleče in terapevtsko zelo drago. Enega od takih rakov sem spremljal prek svojih sorodnikov, zato vem, kako težko je.
Naloge, ki so si jih ob ustanovitvi zadali v Društvu uroloških bolnikov Slovenije:
- skrajšanje čakalnih vrst,
- povečanje števila urologov,
- posodobitev tehnologije (robotske operacije),
- ustanovitev razširjenega strokovnega kolegija,
- dajanje osnovnih informacij bolnikom z urološkimi težavami,
- ozaveščanje javnosti o problematiki uroloških bolnikov in
- ureditev spletne strani društva in predstavitev uroloških bolezni.
Vsako leto odkrijejo 1.500 primerov moških rakov, modrost urologije pa je, da prepozna tiste, ki so nevarni in se končajo z rakom na prostati, in tistimi, ki so speči. Za to pa so potrebne različne preiskave. Zdi se mi, da je ta številka previsoka in bi se ji morali bolj konkretno posvetiti.
Predstavniki ministrstva poskušajo odvrniti pozornost od te teme, zasledil sem, da se bojijo, da bi raka zdravili po nepotrebnem, torej da bi zdravili tiste rake, ki niso vitalni. To odvračanje je nekorektno, zaradi tega po nepotrebnem umre mnogo preveč moških. V obravnavi je 11 tisoč pacientov in te številke se zvišujejo.
Kaj je po vašem mnenju potrebno za ureditev tega področja?
Nujno potrebujemo več urologov. Urologija je zapostavljena veda, manjka nam približno 50 urologov, da bi zadovoljili potrebe pacientov. Če se primerjamo z Evropo, nam jih manjka okrog 60, če se primerjamo s Hrvaško, pa še precej več.
To področje tudi nima razširjenega strokovnega kolegija, ki bi modeliral odnose in doktrino ter postavljal zahteve in stroko ščitil, ustanovil se je šele letos. To pomeni, da je bila urologija dolga leta degradirana stroka. Pa še nekaj, na kar bi rad opozoril: urologija ni samo stvar moških, ampak tudi žensk.
Govorim subjektivno, kot pacient, nekdo, ki je prestal vso to kalvarijo in se iz tega nekaj naučil. Kot predsednik društva pa sem moral biti pripravljen tudi na to, da razkrijem naravo svoje bolezni.
Vir: STA
Kaj bi svetovali moškim v zrelih letih?
Da naj se po 50. letu starosti odločijo za prvi test, tudi če nimajo nobenih težav. Zanesljivost osnovnega testa - gre za krvno preiskavo s kratico PSA, za preiskavo beljakovin v krvi, - je 60-odstotna.
Preiskava ni boleča, niti ni draga. Če se zanjo odločite samoplačniško, vas bo stala 13 evrov. Sicer pa ima pravico do te preiskave vsak, ki je starejši od 50 let in ga na pregled napoti osebni zdravnik. Ta mora, vsaj če dela po smernicah, narediti tudi družinsko anamnezo, ki kaže, ali je kdo od sorodnikov že zbolel za podobno obliko raka.
Zdravnik lahko tudi na otip ugotovi, ali je prostata razširjena, nagubana, z izboklinami in podobno. Če so sumi utemeljeni, ga napoti k urologu. Ta ugotovi, ali je potrebna magnetna resonanca, ki je prav tako neinvazivna in je 90-odstotno zanesljiva pri napovedi, ali gre za raka prostate ali ne.
Vmesna faza je lahko rektalni ultrazvok, dokončna pa je biopsija, ki razkrije zrelost raka, njegovo vitalnost in razširjenost. Če so tam dosežene določene vrednosti, se odloči, ali bo rak treba spremljati, ga kirurško obravnavati, obsevati, ali je že zunaj ovojnice … S tem se zgodba o diagnostiki in odločitvi končuje.
Ob tem bi rad opozoril na slab odnos do tega vprašanja. Pacienti namesto enega meseca, kot je bilo včasih, na pregled čakajo tri leta, žalostno je, da smo se teh čakalnih vrst navadili.
Ena od movembrskih aktivnosti je tudi Movembrski tek, ki je bil na sporedu v soboto, 25. novembra.
Je mogoče oceniti učinke Movembra?
Seveda, jaz sem na primer tak učinek, tudi društvo.
Kdaj ste preboleli bolezen?
Pred sedmimi, osmimi leti. Vmes se mi je bolezen ponovila, tako da sem opravil še 35 obsevanj in zdaj nimam več nobenih znakov bolezni. Prej omenjena beljakovina je tudi indikator za spremljanje bolezni.
Ste se bolezni lotili dovolj zgodaj? Ste opazili kakšne znake, bolečine?
Nobenih, žena mi je predlagala preventivni pregled.
Prej ste omenili premajhno število urologov, pa vendar je verjetno krivda tudi na naši strani. Takšne preiskave, ki posegajo v našo intimnost, zagotovo niso najbolj ugodne.
Seveda. Preveč samozavestni moški, polni kolesarskega in maratonskega adrenalina, se posvečajo drugim zadevam, ne pa osnovnim vprašanjem, povezanim z zdravjem. Škodljiva samozavest marsikoga ugonobi in življenje se mu konča z rakom na prostati.
Stigma, ki se drži teh oblik raka, se zdi zelo velika.
Ogromna. Kar predlagajte pregled možu ali fantu, boste videli, kaj vam bo odgovoril (smeh, op. a.).
2