Torek, 25. 9. 2018, 19.06
6 let, 2 meseca
Sprejeli so mednarodno listino pravične trgovine
Obstaja trgovski sistem, ki je pravičen do ljudi in okolja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Sistem pravične trgovine ponuja izvedljive rešitve in delujoče alternative za obstoječo svetovno ekonomijo, ki jo zdaj poganjajo neenakost, revščina in okoljska kriza. Pravična trgovina dokazuje, da je mogoča boljša in vzdržna pot, prav v imenu prizadevanj za doseganje njenih vrednot in ciljev so danes po vsem svetu objavili tudi Mednarodno listino o pravični trgovini.
Mednarodni krovni dokument, ki opredeljuje bistvo pravične trgovine in njeno vizijo, je podpisalo več kot 250 različnih organizacij po svetu in ga tako družno podprlo. Med njimi so tudi slovenske organizacije, kot so pravična trgovina 3MUHE, ki ima prodajalno v Ljubljani na Starem trgu 30, društvo Humanitas, ki je pred 14 leti sistem pravične trgovine k nam pripeljalo in takrat v sodelovanju z fundacijo Umanotera odprlo tudi prvo in za zdaj še edino pravično trgovino v Sloveniji. Ob navedenih so podpisnice globalne listine tudi Sloga, Zavod Buna, Društvo za sonaravni razvoj Focus, No Excuse – Youth Network No Excuse Slovenia, Zelena trgovina, alternativna veleblagovnica Smetka, Zavod za mednarodno prostovoljno delo Voluntatiat, Slovenska filantropija in Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera.
Trgovanje za pravični svet
Pravična trgovina, kakor je opredeljena v Mednarodni listini o pravični trgovini (International Fair Trade Charter), tako ponuja konkretne in delujoče odgovore za doseganje drugačne družbene, okoljske in gospodarske vizije sveta, v katerem so pravičnost, enakost in trajnostni razvoj v središču trgovinskih struktur, poslovnih modelov in praks. In sicer tako, da je lahko vsakdo, ki je vključen v verigo s svojim delom, dostojno preživi in ob tem razvija tudi svoj človeški potencial.
Mednarodno listino o pravični trgovini, ki opredeljuje bistvo pravične trgovine in njeno vizijo, je podpisalo več kot 250 različnih organizacij po svetu in jo tako družno podprlo. Med podpornicami so tudi slovenske organizacije. Nastajanje globalnega dokumenta sta vodili World Fair Trade Organization (Svetovna pravičnotrgovinska organizacija) in Fairtrade International s podporo njunega skupnega Fair Trade Advocacy Office - FTAO (Urada za zagovorništvo pravične trgovine).
Odmik od izkoriščanja ljudi in okolja
Sistem pravične trgovine pomeni odmik od izkoriščanja ljudi in okolja v imenu dobička. Prinaša razumevanje, da je "treba koristi svetovne trgovine razdeliti bolj enakomerno med kmete, delavce, podjetja in potrošnike". Torej med vse vpletene v globalni trgovinski sistem, ki pa naj ne temelji na poglabljanju razlik med bogatimi in revnimi, čemur smo priča.
To so med drugim sporočila svetovnega gibanja za pravično trgovino, ki poziva "oblikovalce politik, vodstva podjetij, državljane in potrošnike, da sprejmejo vizijo Mednarodne listine o pravični trgovini ter sodelujejo pri oblikovanju svetovnega trgovinskega sistema, ki v svojih oskrbovalnih verigah in poslovnih modelih postavlja ljudi pred dobiček", kot so ob današnji najavi mednarodnega dokumenta med drugim zapisali v pravični trgovini 3MUHE.
Pravična trgovina pomeni "mednarodno partnerstvo, ki svetovno trgovanje postavlja ob bok konvencionalnemu trgovanju in kaže, kako lahko to deluje tudi na drugačen način. Torej brez izkoriščanje ljudi in uničevanje okolja", poudarja vodja edine pravične trgovine pri nas 3MUHE in soustanoviteljica zadruge Buna Živa Lopatič.
Gospodarska rast ni dovolj za zmanjšanje revščine
Kot poudarjajo v Mednarodni listini o pravični trgovini, liberalizacija trgovine ni izpolnila obljub o zmanjšanju revščine. Očitno je, da neoliberalnemu modelu proste trgovine, temelječemu na teptanju človekovih pravic in izkoriščanju okolja, ki prevladuje zadnjih 30 let, ni uspelo. Zato so potrebe po pravičnem sistemu, ki naj postane konvencionalni model, nujne.
"Izkušnje kažejo, da gospodarska rast sama po sebi ni dovolj. Storiti moramo več, da posameznikom omogočimo dostojno delo, podpremo ljudi s socialno zaščito in zagotovimo, da so glasovi revnih in marginaliziranih slišani," pa so tudi besede generalnega sekretarja OZN Ban Ki-Moona, izrečene na svetovni dan socialne pravičnosti leta 2014, ki jih v dokumentu v tem kontekstu navajajo.
Po svetu s Svetovno pravičnotrgovinsko organizacijo ali s Fairtrade International deluje več kot štiri tisoč lokalnih organizacij, ki pomenijo več kot dva milijona in pol malih proizvajalcev in delavcev iz več kot 70 držav. V Sloveniji imamo imamo prvičnotrgovinske izdelke na enem mestu združene v prvi in za zdaj edini pravični trgovini 3MUHE.
Poglabljanje razlik med bogatimi in revnimi
Danes minevajo tudi tri leta, odkar so se države sveta zavezale, da bodo do leta 2030 dosegle 17 zastavljenih ciljev trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals), med katerimi so tudi preseganje revščine, lakote in spolne enakosti. Vendar nič ne kaže, da bi bil svet kaj bližje zmanjševanju socialnih neenakosti, celo nasprotno. "Modeli trgovanja, ki jih promovirajo globalne institucije in korporacije, ta svetovna vprašanja samo še poglabljajo," so tudi podčrtali v pravični trgovini 3MUHE.
Dobički niso enakomerno porazdeljeni in tako smo v današnjem času priča drastičnemu povečanju neenakosti. Ocenjeno je, da je bogastvo najbogatejšega enega odstotka ljudi enako bogastvu vseh preostalih in da ima le osem ljudi (leta 201/) v lasti toliko bogastva kot revnejša polovica svetovnega prebivalstva.
Soočamo pa se še z eno problematiko, na katero opozarjajo v listini o pravični trgovini. Plače delavcev v povprečju niso dohitele povečevanja življenjskih stroškov. Na svetu pa danes zaradi skrajne revščine trpi 800 milijonov ljudi in se "sooča z vsakodnevnim bojem za zagotovitev dostopa do zemlje, vode, izobraževanja in zdravstvenega varstva".
Živa Kavka Gobbo, predsednica Focusa, društva za sonaraven razvoj in vodja programa Globalna odgovornost in potrošnja, poudarja, da pri pravični trgovini ne gre za nobeno dobrodelnost, temveč vzdržno trgovinsko partnerstvo, usmerjeno k večji enakopravnosti v mednarodni trgovini.
Doseganje globalnih ciljev s pravično trgovino
K doseganju trajnostnih ciljev mednarodne skupnosti, usmerjenih k odpravljanju med drugim tudi neravnovesja moči v oskrbovalnih verigah, pa tako pripomorejo tudi dejavnosti pravične trgovine, ki na prvo mesto postavlja potrebe ljudi in planeta. Zato je tretja obletnica podpisa seznama Sustainable Development Goals tudi dan za javni nastop Mednarodne listine o pravični trgovini.
Pravična trgovina vse bolj v uporabi, velikokrat tudi napačno
Ker je izraz pravična trgovina vedno bolj v uporabi, velikokrat lahko tudi napačno, pa je Mednarodna listina o pravični trgovini pomembna tudi v tem pogledu. Kot pojasnjujejo v pravični trgovini 3MUHE, ta pojem uporabljajo tudi poslovneži in svetovni voditelji, ki nato sprejemajo politike, ki spodkopavajo vrednote pravične trgovine.
"Pravična trgovina odgovarja na vse globalne izzive, ki smo jim priča, in deluje tako, da bi jih naslovila. Z zakonitostmi, na katerih temelji, pa bomo tako lahko dosegali tudi cilje trajnostnega razvoja in spoštovanja človekovih pravic," je jasna Mateja Kraševec iz Društva Humanitas - centra za globalno učenje in sodelovanje.
Pravična trgovina namreč pomeni "mednarodno partnerstvo, ki svetovno trgovanje postavlja ob bok konvencionalnemu trgovanju, in kaže, kako lahko to poteka tudi na drugačen način. Torej brez izkoriščanja ljudi in uničevanja okolja", poudarja vodja edine pravične trgovine pri nas 3MUHE in soustanoviteljica zadruge Buna Živa Lopatič.
Ob tem takšen trgovski model odgovarja "tudi na vse globalne izzive, ki smo jim priča in deluje v smeri, da bi ji naslavlja. Z zakonitostmi, na katerih temelji, pa bomo tako lahko dosegali tudi cilje trajnostnega razvoja in spoštovanja človekovih pravic. Odločitev za delovanje po načelih pravične trgovine ne pomeni samo odgovornosti do nas samih, temveč tudi do naslednjih generacij. Torej, kaj jim bomo zapustili in na kakšen način bodo lahko živeli", poudarja Mateja Kraševec iz Društva Humanitas - center za globalno učenje in sodelovanje.
Za ljudi in planet
"Pravična trgovina dokazuje, da trgovina lahko obstaja po trgovskih standardih, a je lahko še vedno pravična," poudarja Živa Kavka Gobbo, predsednica Focusa, društva za sonaraven razvoj in vodja programa Globalna odgovornost in potrošnja. Vendar niti ne samo kot protipol obstoječemu sistemu, temveč kot zgled in spodbuda, da takšne prakse postanejo del konvencionalnega trgovskega modela.
Živa Kavka Gobbo dodaja tudi, da pri pravični trgovini ne gre za nobeno dobrodelnost, temveč vzdržno trgovinsko partnerstvo, usmerjeno k večji enakopravnosti v mednarodni trgovini. Prav tako pa zagotavlja tudi celovit oziroma večrazsežnostni pristop, ki združuje gospodarske, družbene, okoljske in politične dimenzije. V prepletu lokalnega, nacionalnega, regionalnega in globalnega pa tudi večstopenjski model za doseganje pravičnejših gospodarskih odnosov.
Vsak nakup ima posledice, opozarjajo zagovorniki gibanja za pravično trgovino. Z izbiro izdelka iz pravičnotrgovinskega pa se tako odločamo za družbeno in okoljsko etično produkcijo.
Zakaj kupovati pravično?
Vsak nakup ima posledice, opozarjajo zagovorniki gibanja za pravično trgovino. Z izbiro izdelka iz pravičnotrgovinskega pa se tako odločamo za družbeno in okoljsko etično produkcijo. A kot je jasna Živa Kavka Gobbo, način našega trošenja ne bi smel biti breme potrošnika. "Da torej postane detektiv in išče stvari, ki so narejene v skladu z njegovimi načeli, temveč bi mu to moralo biti omogočeno." Medtem je takšna izbira danes sicer mogoča, a večinoma razpršena, tako pa je odgovornost posameznika, da išče pravičnotrgovinske izdelke. Zato bi moralo biti takšnih stvari več oziroma bi morale biti take kar vse, je mogoče povzeti sporočilo sogovornic.
Temu dodajajo še vodilo za trajnostno bivanje: kupuj manj, izposodi si, popravi, recikliraj in kupi iz pravične trgovine.
10 načel pravične trgovine sprejetih na svetovni ravni leta 1991
1. Vzpostavljanje možnosti za ekonomsko neprivilegirane proizvajalce: podpora najrevnejšim proizvajalcem
2. Preglednost in preglednost finančnega poslovanja: pošteno in odprto poslovanje s partnerji
3. Trgovinsko partnerstvo: osredotočenje na pošten, kontinuiran in dolgoročen odnos
4. Krepitev zmožnosti: razvijanje znanja proizvajalcev in vzpostavljanje možnosti za trgovanje z izdelki
5. Promocija pravične trgovine: ozaveščanje o pravični trgovini in obveščanje, od kod prihajajo izdelki
6. Plačilo poštene cene: zagotavljanje, da proizvajalci za svoje delo dobijo pošteno plačilo. To se določi prek dialoga, vključuje pa stroške proizvodnje in primerno in enakopravno plačilo za delo - po možnosti tudi predujem
7. Enakopravnost spolov: zagotavljanje enake možnosti in plačilo za moške in ženske
8. Delovni pogoji: zagotavljanje varnih in zdravih delovnih pogojev, v skladu s pravom in lokalnimi normami
9. Otroško delo: spoštovanje Konvencije ZN o pravicah otrok kot tudi lokalnih družbenih norm
10. Okolje: zagotavljanje, da so materiali, izdelki in prevoz narejeni ob skrbi za okolje
