Kako do uspešnega sobivanja dojenčka in psa?

Psa je dobro že pred rojstvom otroka pripravljati na prihod novorojenca, kar pomeni, da ga vključimo v dogajanja oziroma predpriprave. "Tako mu dovolimo ovohavanje recimo oblekic, čeveljcev ali pokrival, ki smo jih kupili za otroka. Zavedati se moramo namreč, da je vonj osnovno čutilo psa," nam pojasni Jože Vidic, odgovorni urednik prve slovenske revije o živalih Moj pes.

Prav tako psa vključimo v dogajanje takoj, ko dojenček pride v hišo, in sicer znova tako, da mu dovolimo, da ga ovoha s primerne razdalje, in da pozneje sodeluje pri dejavnostih okoli otroka, na primer da stoji ob previjalni deski in opazuje previjanje otroka.

Ob pravilnem in postopnem prilagajanju psa na novonastalo situacijo bo ta novega družinskega člana, ali po njegovem člana krdela, praviloma sprejel zelo hitro in bo do njega prijazen. Tudi zato, ker čuti, da imajo njegovi skrbniki do njega pozitiven odnos oziroma mu oddajajo pozitivno energijo.

Največ težav je takrat, ko je pes najprej središče pozornosti, s prihodom otroka pa je povsem odrinjen Običajno se po Vidičevih besedah največje težave pojavijo pri mladih zakoncih, ki so si najprej omislili psa, ki je postal središče dogajanja v hiši ter tako deležen velike naklonjenosti in pozornosti. "Za njih postane pes silno pomembno bitje v družini in včasih je že kar počlovečen. Ko pa pride novorojenec, psa nenadoma zapostavijo in zgodi se, da ne more več v prostore, v katere je prej smel, morda se mu poruši celo prejšnja rutina življenja, to je sprehodi, hranjenje itd. Takrat se lahko začnejo težave, pes postane pobit, spremeni vedenje, pojavijo se celo znaki napadalnega vedenja itd."

Kot še pojasni naš sogovornik, je v večini primerov vzrok za takšno ravnanje mnenje, da psa ni higiensko puščati preblizu otroka. Vendar pa je po njegovih besedah strah povsem odveč, če pri psu vzdržujemo osnovno higieno in je ta zdrav. "Pravzaprav s tovrstnimi okužbami radi pretiravamo, saj so bolezni, ki bi se prenašale s psa na otroka, zelo redke, prej obratno. Slina psa je na primer antiseptična." Ob tem doda, da je dandanes na primer terapevtskim psom dovoljen vstop na pediatrično kliniko, prav tako ti kužki redno sodelujejo z otroki, ki prejemajo kemoterapije, saj je ta dokazano uspešnejša, če je ob postelji prisoten kuža.

Tudi nekatere bolezni, kot so na primer določene parazitarne bolezni, ki se lahko prenašajo na otroka, recimo razvojna oblika pasje gliste, lahko omejimo z ustreznimi preventivnimi ukrepi. Zato priporoča posvet s strokovnjakom oziroma veterinarjem. "Psu preprosto pogosteje damo pripravke proti notranjim zajedavcem, ki jih sicer odrasel pes preventivno dobi najmanj dvakrat letno, mladič pa pogosteje."

Tudi otroka je treba naučiti, kako pravilno ravnati s psom Težave med otrokom in psom se lahko pojavijo tudi, ko začne otrok racati in psu, medtem ko ta je, odmikati posodo, ga vleči za ušesa in rep ali pa ga zmoti med spanjem. "Nič od naštetega psi ne marajo, zlasti ne nenadnih gibov, zato je najprej pomembno, da se tega zavedo starši in upoštevajo zlato pravilo, ki pravi, da otroka in psa nikoli ne pustimo sama, temveč ju imamo vedno pod nadzorom."

Prav tako je treba otroka že od vsega začetka na pozitiven način učiti, kako pravilno ravnati s psom, kako ga božati, česa ne mara in kdaj ga je treba pustiti na miru. Ob upoštevanju teh načel sobivanje dojenčkov oziroma majhnih otrok in psov nikakor ni problematično, temveč obratno, saj so po Vidičevih besedah otroci, ki odraščajo v družbi psa, osebnostno precej bolj pozitivno naravnani, komunikativni in bolj samozavestni kot njihovi vrstniki, ki niso imeli takšne priložnosti.

"Poznam veliko primerov pozitivne vloge psov, med drugim so mnogi otroci z njihovo pomočjo shodili, in sicer tako, da so se ga med racanjem prijeli. Pes je namreč zelo pametna žival in hitro ugotovi, da otrok še nima ravnotežja, zato ve, da mu mora biti v oporo."

Prav tako pove, da ima sam tri otroke in sedem vnukov, ki so vsi odraščali s psi. "Imeli smo tri nemške ovčarke in tri kodre, razen enkrat pa se nikoli ni zgodila kakršnakoli nesreča. Še ta pa se je zato, ker je sin, ki je imel takrat štiri leta in je tudi sicer z veseljem nagajal naši kodrici, izzival toliko časa, da ga je rahlo šavsnila. Pred tem sem ga opomnil, da se bo to zgodilo, če ne bo nehal, in mu tudi dejal, da bom psičko celo nagradil s koščkom klobase, če se bo odzvala. In izpolnil sem obljubo, sin pa je bil precej užaljen, ker je kodrica prejela nagrado, in še danes se spominja dogodka," še hudomušno doda Vidic.