Torek,
31. 3. 2015,
14.40

Osveženo pred

9 mesecev, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

MasterCard Odkrivaj Slovenijo Kam na izlet Rogatec advertorial

Torek, 31. 3. 2015, 14.40

9 mesecev, 1 teden

Mestece, ki šepeta sedemstoletno zgodovino

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
V Rogatcu, kjer se razprostira več kot sedemsto let zgodovine, vas bosta očarala baročni dvorec Strmol in največji muzej na prostem. Na poti do tja pa ne spreglejte ogrožene avtohtone velikonočnice.

Obiskali smo Rogatec, eno od manjših občin v Sloveniji, ki je stisnjena med Donačko goro na severu in reko Sotlo na jugu. Rogatec je med najstarejšimi trgi na Slovenskem. Trške pravice je dobil pred sedemsto leti, ime pa je dobil po obliki Donačke gore – z južne strani ima namreč obliko roga.

Prepustite se mestecu, pravzaprav trgu, z bogato turistično ponudbo

Rogatec, ki je pravzaprav trg in ne mesto, vas bo zaposlil za ves dan, saj so za obiskovalcev pripravili veliko zanimivih vsebin. Ko boste prečesali dvorec Strmol, se ustavite v grajski restavraciji, kjer vam v grajski opravi postrežejo v črni kuhinji.

Obisk nadaljujte v največjem Muzeju na prostem. V bližini muzeja vas pričakuje Konjeniški klub Strmol. Na koncu dneva si privoščite kavo v trškem jedru, ki ima dragoceno vrednost kulturnega spomenika. Nad mestom bedita dva svetnika – sv. Jernej in sv. Hijacinta.

Velikonočnica – kraljica Boča, ki so ji šteti dnevi

V Rogatec, ki je tik ob meji s Hrvaško, smo se odpravili po malce drugačni poti. Namesto direktne poti smo naredili manjši stranski ovinek – obiskali smo Boč. Na Boču, ki ga domačini imenujejo tudi štajerski Triglav, namreč te dni cveti redka, celo ogrožena avtohtona spomladanska cvetlica velikonočnica. Samo kot zanimivost - tudi Donački gori pravijo štajerski Triglav. Boč je višji, Donačka gora pa ima tri vrhove.

Velikonočnica v svojem kosmatem cvetu skriva krhkost in trdoživost narave, ki ji je podarila edini kraj za cvetenje – nekaj kvadratnih metrov tik pod vrhom gore. Še nekaj dni bo cvetela, zato pohitite, naslednje srečanje z njo bo mogoče šele spomladi prihodnje leto.

Zgodbe plemičev in grajske gospode iz časa baroka

Danes mogočen renesančno-baročni dvorec Strmol je bil v 15. stoletju sprva samo stolp, ki so ga celjski grofje podelili Jakobu Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem. Od takrat se je ohranilo le ime dvorca, ta pa se je razvijal in rasel z vsakim lastnikom posebej. Lastili so si ga Rajzingi, Vindišgreci in Petaciji, je današnjo podobo dobil leta 2003, po osmih letih intenzivne obnove. Zadnji plemiški prebivalci so morali namreč dvorec zapustiti med drugo svetovno vojno in od grajske opreme v dvorcu ni ostalo popolnoma nič.

Danes so v renesančno-baročnem in klasicističnem slogu uredili malo in veliko dvorano in razstavne prostore, kjer obiskovalcem zaigrajo tudi grajski prizor, zanje priredijo delavnice lončarske, steklarske in pletarske obrti in jih popeljejo v kuharsko zgodovino kraja. Na vrhu dvorca je namreč kmečko urejeno podstrešje – pravo nasprotje grajskim sobanam v spodnjih prostorih –, kjer obiskovalec lahko vidi, kako se je skozi čas razvijala kuhinja in kuhinjska oprema. Stalno razstavo Kuharca je pripravil Pokrajinski muzej Celje.

Ljudska stavbna dediščina in prikaz življenja nekoč

Najprej je bila rojstna hiša pesnika Jožeta Šmita, iz tega je nastal največji lokalni muzej na prostem, ki ohranja ljudsko stavbno dediščino subpanonskega tipa in kulturno izročilo. Sprehodimo se mimo stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja, hleva, dvojnega kozolca, svinjaka, vodnjaka na čapljo, viničarske hiše in podeželske hiše iz tridesetih let 20. stoletja.

Udeležite se lahko doživljajski ali učnih delavnic domačih obrti, kmečkih opravil in kulturnega izročila – pletenje iz ličja in šibja, ročno tkanje, kovaštvo, kamnoseštvo, kuhanje in lupljenje vrbovega šibja, velikonočne butare in košarice iz testa, božične šprudle, piščali iz lubja, peka kruha in hoja na hoduljah.

Aktivnosti v okolici:

S kolesom po Kozjanskem, Obsotelju in Hrvaškem Zagorju.

Donačka gora: Donačka gora je izjemna po svoji strmi stožčasti obliki in legi ob vzhodni meji alpskega sveta. Znana je po čudovitem razgledu, ki se odpira na vse strani: v Haloze, na Dravsko in Ptujsko polje, v Hrvaško Zagorje in Posotelje. Posebna znamenitost Donačke gore je 27 ha velik naravni rezervat, ki je kot pragozd zavarovan od leta 1965.

• Pohod do izvira Sotle

• Ježa v maneži ali v naravi

• Kolesarjenje

• Ribolov

• Jadralno padalstvo