Torek, 15. 9. 2015, 14.23
2 meseca, 2 tedna
Dežela z največ sončnimi dnevi, kjer se cedita vino in olje
Na vprašanje, kje v Sloveniji je največ sončnega vremena, je samo en odgovor - v Prlekiji, kjer že trgajo zgodnje grozdje in stiskajo bučno olje. Kulinarično-vinarski potep smo začeli v Ormožu.
Prlekija je dežela z največ sončnimi dnevi v Sloveniji, saj pri njih sonce sije kar 200 dni na leto. To se čuti na vsakem koraku, saj tukaj uspevajo najboljša bela vina, ravno te dni so trgatve, v oljarni pa se že cedi odlično bučno olje.
Potovanje po pokrajini med Muro in Dravo v severovzhodni Sloveniji smo začeli v prestolnici Prlekije, Ormožu. Matjaž Kosi s Turistično-informacijskega centra Ormož nas je popeljal po zgodovini Ormoža, ki si jo obiskovalci lahko ogledajo v sodobno urejenem Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož – naše občudovanje je pritegnila čudovita postavitev lesene figure Boga Očeta približno iz leta 1380 –, in nas nato pospremil po grajskih sobanah ormoškega gradu iz 13. stoletja. Grad, ki ga je zgradil Friderik Ptujski, je zdaj znan po najpomembnejših klasicističnih poslikavah v Sloveniji.
V gradu so na ogled še arheološka razstava Med Dravo in Muro – predstavitev arheološke dediščine obmejnih občin Prlekije in Medžimurja, zgodovinska razstava Ormož v času Karađorđevićeve in Titove Jugoslavije, razstava o ormoškem sanatoriju Iz zapuščine dr. Otmarja Majeriča, zasebna zbirka Marka Sluge in zbirka slik sodobne slovenske ustvarjalnosti.
"Trgatev je žensko delo, moraš biti hiter in natančen."
Malica med trgatvijo v jeruzalemskih gričih.
Sicer se pa v Ormožu te dni že intenzivno pripravljajo na pomembno praznovanje, ki se ga letos še posebej veselijo – martinovanje. Ljutomersko-Ormoške gorice so ena najbolj znanih slovenskih vinorodnih pokrajin. Tukaj na vsakem griču kraljuje trta, ki so jo gojili že v rimskih časih.
Letošnje poletje je bilo radodarno do vseh vinarjev, ki so že začeli trgatev zgodnjih sort. Tudi na turistični kmetiji Puklavec v Posavcih, ki smo jo obiskali na poti iz Ormoža v Jeruzalem, so že začeli trganje muškatov.
Petnajst delavcev je že obralo nekaj brajd muškat otonela, ko smo jih obiskali v vinogradu. Opazili smo, da so med obiralci v glavnem dekleta. "Da, to je žensko delo, biti moraš hiter in natančen," nas je pozdravila ena od delavk, medtem ko so že prinesli orehovo potico, ki tukaj poleg prleške gibanice velja za značilno jed.
Najboljša slovenska kapljica raste ob prleškem Triglavu
Tik ob prleškem Triglavu, kot domačini pravijo Jeruzalemu, rastejo najboljša slovenska vina. "Ko me kdo vpraša, kakšna bo letošnja letina, se kar nasmejim. Odlična letina bo, s pravo sladkorno stopnjo, tudi kisline so čudovite. Veselim se kot vinogradnik in vinar," je povedal Franček Puklavec, lastnik domačije Puklavec.
Vino je sok zemlje, zato trto prilagodijo posameznim gričem – pri Puklavcu tako rastejo rumeni muškat, sauvignon in muškat otonel, šiponi, laški rizlingi in modri pinot. Sauvignon je posebnost v njihovi kleti, nanj so še posebej ponosni.
Prleški vinogradniški slovarček
Püta – brenta
Pütar – brentač
Šürc – predpasnik
Rüče – naramnice
Grozdje gre iz vinograda, obirajo ga ročno, v pecljalnik, ki loči peclje od jagod. Jagode gredo v sod, lahko jih najprej macerirajo ali pa jih v stiskalnici takoj sprešajo. Obdobje fermentacije določi kletar, prvi kozarček si lahko nalijemo po približno desetih dneh fermentacije. "Mošt lahko poskusimo po štirih dneh, pravo vino pa bo zrelo za martinovo," je še povedal Franček Puklavec in nam predstavil domačijo, kjer lahko postrežejo 60 gostom. Ob koncih tedna imajo tako polno, da je rezervacija nujna.
Idilično okolje jeruzalemskih gričev in prijaznost domačinov sta nas skoraj prepričali, da ostanemo do večera, a nam se je mudilo v prestolnico bučnega olja. V Središču ob Dravi namreč stoji glavna stiskalnica zelenega zlata.
33 buč za liter bučnega olja
V Prlekiji poleg odlične vinske kapljice točijo tudi vrhunsko bučno olje. Obiskali smo Oljarno Središče ob Dravi proizvedejo 90 tisoč litrov bučnega olja.
Prvi kmetje že vozijo vreče semen buč golic v sušilnico semen, kjer jih posušijo in očistijo plev. Semena najprej zmeljejo, dodajo vodo in zamesijo maso, ki jo pol ure pražijo pri 90 stopinjah Celzija.
Ko je masa spražena, gre v stiskalnico. Za en liter bučnega olja pa potrebujejo 33 buč oziroma od 2,5 do 2,8 kilograma bučnih semen.
V enem litru bučnega olja so pražena semena iz 33 buč.
Bučno olje je dobro, zelo zdravo in uporabno
Vsebuje ogromno vitaminov in mineralov. Pražena semena mu dajo značilen okus in bogato temno zeleno barvo.
Uporabljamo ga lahko za solate, peciva, bučne torte, rogljičke, pite.
Tako olje kot semena lahko uporabljamo za juhe, prikuhe in dodatke. Na bučnem olju lahko spečemo postrv ali pa jajce na oko. Tudi govedino lahko skuhamo z bučnim oljem.
Za pokušino predlagamo odlično sladico: bučno olje in vaniljev sladoled.
Tematske poti po Prlekiji
Prijazna kolesarska pot
Izhodišče: Ormož
Trasa: Ormož–Hum–Šalovci–Grabe–Središče ob Dravi–Godeninci–Vodranci–Vitan–Lačaves–Kog– Stara Gora–Ilovci–Miklavž pri Ormožu–Pavlovci–Hardek–Ormož
Vinska kolesarska pot
Izhodišče: Ormož
Trasa: Ormož–Mihovci–Velika Nedelja–Trgovišče–Sodinci–Vičanci–Sejanci–Bratonečice–Savci–Sv. Tomaž–Koračice–Stara cesta–Žerovinci–Radomerščak–Plešivica–Jeruzalem–Mali Brebrovnik–Vinski Vrh–Pavlovci–Hardek–Ormož
Dravska kolesarska pot
Kolesarjenje ob Dravi združuje vožnjo po neokrnjeni naravi in vožnjo po urbanem okolju. S kolesom se lahko ustavite na obronkih gozdov, gozdnih jas in na nabrežinah. Ogledate si lahko številne kulturne in naravne znamenitosti ter se okrepčate s tradicionalno lokalno kuhinjo.
Ormoška planinska pot
Pot po občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi je namenjena vsem, ki imajo radi naravo, gibanje po svežem zraku, lepe razglede na čudovite prleške gorice, polja, travnike, gozdove in ki radi srečujejo širokosrčne ljudi.
Pohodi:
– Ormož–Hum (1 ura, 10 minut)
– Hum–Kog (2 uri)
– Kog–Jeruzalem (2 uri)
– Jeruzalem–Lahonci (1 ura, 50 minut)
– Lahonci–Kostanj (1 ura, 10 minut)
– Kostanj–Gomila (1 ura, 45 minut)
– Gomila–Ritmerk (2 uri, 30 minut)
– Ritmerk–Kogl (1 ura, 45 minut)
– Kogl–Ormož (1 ura, 50 minut)
– vezna pot Lahonci–Ormož (3 ure)
Več informacij: Planinsko društvo Maks Meško Ormož
Krajinski park Središče
Krajinski park med Ormožem in Središčem ob Dravi je izjemno biotsko pester. Tu domuje 105 vrst ptic gnezdilk, 15 vrst dvoživk, devet vrst plazilcev in številne sesalce, med katerimi sta najpomembnejša hrček in vidra (najbolj ogrožen sesalec v Evropi). Pisane barve več kot 30 vrst kačjih pastirjev in več sto vrst metuljev, ki obletavajo še bolj pisane cvetove obvodnega rastlinja, dajejo parku izjemno estetsko vrednost. V Dravi so našteli 43 vrst rib.
Več informacij: Drava riding – jahanje, šport, doživetja v neokrnjeni naravi
Invalidska pot Kog
Invalidska pot Kog je prva tovrstna pešpot na svetu. Pobudo za njeno ureditev je dalo Društvo invalidov Ormož.
Pohodniške točke pešpoti so studenci, zato jo imenujemo invalidska pot Od izvira do izvira. Začne se v Vodrancih, dolga je 15 kilometrov, po želji pa je mogoče del poti prevoziti tudi z avtomobilom. Pohodnikom prijazne kmetije ob poti ponujajo domačo hrano in kapljico.
