45. dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine Kamnik

Oblačilna dediščina je še kako živa v Sloveniji, saj poleg etnografije, kulture in zabave združuje ljudi od vsepovsod, več kot 30.000 jih ponavadi sprejme Kamnik na svoje ulice, obiskovalci pa prihajajo celo iz tujine. Ker je konec tedna vremenska napoved lepa, bo v Kamniku zagotovo pisano, zabavno in glasno.

Na festival radi pridejo tudi gostujoče skupine iz tujine, saj se festival med drugim ponaša z nazivom mednarodnega folklornega festivala kot del mreže folklornih festivalov CIOFF. Letos bodo prišli v goste škotske, češke in šrilanške folklorne skupine.

Koncerti, plesni in glasbeni nastopi, lončarsko-keramična kolonija (letos je 160. obletnica kamniške keramike s prikazom tehnik in poslikave), razstave in sejemska ponudba izdelkov domače in umetnostne obrti ter ponudba in hkrati promocija tradicionalnih kamniških jedi je tisto, kar dela to prireditev tako priljubljeno.

Kaj je narodna noša?

Zelo pomemben del slovenske kulturne dediščine so narodne noše, ki so nastajale skozi daljša časovna obdobja. Tako kot jezik je tudi narodna noša pomemben tvorec slovenske identitete.

Razlikovanje po oblačilih ima svoje korenine v družbenem položaju – bogatejša in dražja izdelava je pomenila, da je tisti, ki jo je imel in nosil, iz višjega socialnega sloja. Pri nas se med seboj pokrajinsko precej razlikujejo, je pa izvor vseh star kar nekaj stoletij.

Danes nošnja za vsak dan ni več živa, ta navada je počasi začela zamirati po 2. svetovni vojni. Zdaj se jo obleče za etnografske prireditve, cerkvene, za protokole in v turistične namene. Pri nas delimo narodne noše na:

• gorenjsko, ki jo uvrščamo v alpski tip noše in je verjetno najpogosteje prikazana,

• kozjansko, podobna alpskemu tipu,

• belokranjsko in poljansko,

• notranjsko

• in kostelsko.