Ponedeljek, 23. 10. 2017, 9.49
9 mesecev, 2 tedna
Zdi se naporno, a je za možgane dobro, da sprejmemo ta izziv
Če ne obstaja, naredimo sami, je vodilo zasebnega mladinskega tehnološko-raziskovalnega centra Zavod 404, kjer na inženirskih in programerskih delavnicah mlade učijo uporabljati možgane na malce drugačen način.
Znanost za proučevanje uma
Barbi Seme, pedagoška vodja Zavoda 404 Kognitivna znanost je interdisciplinarni študij, ki povezuje programiranje, psihologijo, nevroznanost, filozofijo. Je povezava med naravoslovnimi in družboslovnimi vedami, ki proučuje človeški um.
Gre za konzorcij univerz v Ljubljani, Budimpešti, Bratislavi in na Dunaju. V Sloveniji so v konzorcij povezane štiri fakultete: pedagoška, filozofska, medicinska in fakuleta za računalništvo.
"Na Fakulteti za računalništvo in informatiko se učim programiranja in načel umetne inteligence, na medicini študiram nevroznanost, na filozofski fakulteti pa psihologijo in jezikoslovje," je povedala Barbi Seme, pomočnica direktorja Zavoda 404 in pedagoški vodja.
Pred študijem kognitivne znanosti je namreč študirala na pedagoški fakulteti, zato ima tudi več pedagoških prijemov. V kognitivno znanost jo je pripeljala intermedijska umetnost, ki od ustvarjalca zahteva vez med filozoskimi in psihološkimi vsebinami ter znanjem znanstvenih in tehnoloških disciplin.
Ker tega v šoli ne učijo
"Vse naše delavnice in termini so polno zasedeni. Ves čas je odprt razpis za nove mentorje, ker je toliko povpraševanja, da ne moremo ustreči vsem."
Zavod 404 pripravlja individualne projekte in skupinske delavnice. Gre za projekte, kot so robotsko vozilo za vožnjo po stopnicah z gasilnim aparatom, avtonomno letalo in podmornica Gimnazije Vič, ki je bila najbolj odmevna. Bila je pa tudi povod, da je Zavod 404 sploh nastal. Rok Capuder kot mentor ekipe Gimnazije Vič je namreč direktor zavoda, hkrati pa dela še kot projektni vodja na gimnaziji.
"Otroke in mlade želimo opremiti z znanjem in veščinami, ki jih v šoli ne dobijo. V Ljubljani nima vsak doma delavnice, je pa bistvenega pomena, da otroci in dijaki dobijo neke praktične veščine. Le tako lahko razumejo in znajo," je o poslanstvu zavoda povedala Barbi Seme.
Postati ustvarjalec, ne le uporabnik tehnologije
Delavnica programiranja #fotogalerija:
Področja dela: inženirske stroke, kot so strojništvo, elektrotehnika in računalništvo. Ko pridejo projekti tako daleč, da jih je smiselno tržiti in inkubirati, tudi podjetništvo in ekonomija. Začeli so tudi kemijske delavnice, pri čemer izhajajo iz domače kuhinje ter vsakdanje naravne in umetne rabe kemije.
Programiranje: Zavod 404 ima štiri osnovnošolske programe programiranja, ki jih izvaja vse šolsko leto. En program je povsem projekten, kjer delamo karkoli – od robotov, letal, do opreme za dom. Učimo Python, C in C++ za bolj napredno programiranje, html, CSS in Java Script.
Želja: mentorji Zavoda 404 si želijo, da otroci zrastejo v upravljalce tehnologije, ne samo uporabnike.
Vabljena tudi dekleta: "Poskušamo razbijati stare družbene vzorce, zato enakovredno sprejmemo tako dekleta kot fante."
Novo snov občutiti s čim več čuti
Za stimulacijo možganov potrebujemo čim več vhodnih podatkov. Učenje je veliko učinkovitejše, če dobimo več senzoričnih "inputov".
Če obravnavamo neko vsebino in se lahko tudi dotaknemo obravnavanega predmeta, bomo bistveno več dobili in veliko lažje prepoznali vzorce, ki so skladni z našim predznanjem. Tako podatke tudi veliko lažje skladiščimo.
Prednosti projektnega dela:
Projektno delo ima koristi na več področjih. Načrtovani izdelek je treba razdelati na veliko delov, ki jih je treba povezati v zaključni izdelek.
- Z delom v skupini razvijamo sodelovalno učenje.
- Z manjšimi podproblemi rešujemo večji problem.
- Naučimo se smiselno razporejati svoje delo.
- Sami smo tisti, ki zavestno iščemo, kaj znamo in kaj moramo še dopolniti za dosego svojega cilja.
Obiščite virtualno sobo pobega, ki bo razgibala vaše možgane.
Boljše pomnjenje in več pozornosti
Pri programiranju moramo dobro razumeti svoj problem in ga s smiselnimi koraki rešiti. Dopušča oblikovanje različnih poti, divergentno mišljenje, pregled različnih rešitev pa nam daje možnost, da poiščemo optimalno.
Praktično spoznavanje konceptov in pojmov je v sklopu inženirstva še toliko bolj opazno. Če se samo učimo o elektrotehniki in tega nikoli ne preizkusimo, težje razumemo te koncepte.
Algoritem je set pravil oziroma pot do rešitve za dosego cilja. Pri programiranju razvijamo algoritmično razmišljanje.
Z znanjem programiranja lahko te algoritme lažje prenesemo v vsakdanje življenje. Kako bom razporedil svoj dan, kam bo šel moj denar, kako bom spekel to pico, vmes opral perilo in vse ostalo. To so povsem naravne stvari, vendar s tem razmišljanjem lažje podamo navodila drugim in sebi.
Jezik ali logika?
"Algoritmično razmišljanje nam omogoča, da lahko v določenem času naredimo nekaj hitreje in predvsem več, skratka lažje se bomo znašli v življenju."
Ko se pogovarjamo o programiranju, gre za povezave med logičnimi in matematičnimi operacijami ter jezikom. Za znanje programiranja je treba znati programski jezik. Raziskave z magnetno resonanco so pokazale, da se med branjem programske kode aktivira center za jezik.
"Algoritmično razmišljanje nam omogoča, da lahko v določenem času naredimo nekaj hitreje in predvsem več, skratka najverjetneje se bomo lažje znašli v življenju," je povedala Barbi Seme.
Zabava kot del učenja
Otroci so si sami izdelali računalniško igrico.
Vsako učenje mora imeti tudi čustveno komponento, zato moramo nujno v učenje vključiti zabavo oziroma igro. "Dogaja se nam, da otroci med odmorom nočejo prekiniti svojega dela, pa čeprav ne gre samo za igro. Otroci so nagrajeni z močno notranjo motivacijo. Zabav pa pride iz človeške notranje igrivosti, ki jo vedno nosimo s sabo," je o poletnih taborih in otroškem veselju povedala Barbi Seme.
Do ostrine uma s stalnim učenjem
Z nenehnim učenjem lahko dosežemo ostrino uma daleč v starost. Ves čas se je treba postavljati pred izzive, iskati stvari, ki nas zanimajo. "Programiranje je že ena takšna stvar, na spletu je veliko tečajev in začneš lahko kar sam. Programiranje je zelo nagrajujoče, hitro vidiš konkreten izdelek svojega dela in naši otroci komaj čakajo, da bodo programirali."
Ali res izkoriščamo samo deset odstotkov možganov?
Uporabljamo vse dele možganov, vsi centri so prepleteni in stalno sodelujejo med seboj.
Otroško zanimanje z leti upade
Čeprav nam v mladosti upade zanimanje za šolske stvari, pa je zanimanja za programiranje izjemno veliko.
V četrtem razredu se po mnenju direktorja zavoda Roka Capudra konča naša radovednost in radoživost.
"Mogoče ni tako drastično, ampak takrat v resnici upade zanimanje. To je povezano z nastopom adolescence, je pa res, da se spremeni tudi učni proces v šoli. V prvi triadi se otroci igrajo in preko igre raziskujejo pojave in zakonitosti. V četrtem razredu pa jih posedemo za učbenike in morajo kar naenkrat začeti pisati, brati in si predstavljati zelo abstraktne pojme ter si predvsem več zapomniti," je dodala Barbi Seme.
S stališča razvojne psihologije se v tem obdobju pojavijo hormonska nihanja, v možganih se začnejo razvijati novi centri (nekateri se razvijajo do 20. ali 25. leta). Otroci takrat pridobivajo tudi samostojno delovno vnemo in se začenjajo zavedati, da bodo nagrajeni za uspeh v širšem družbenem okolju.
"Pri nas se to pozna tako, da so projekti, ki jih lahko uporabimo v širši družbi, veliko bolj uspešni in zadovoljujoči kot tisti, ki jih naredimo samo za zabavo. Na koncu projekta so avtorji družbenokoristnih projektov veliko bolj motivirani in zagnani za naprej. To je povsem socializacijsko, saj smo družbena bitja in nam odziv družbe veliko pomeni ter se temu primerno vedemo."
Prihodnost: Tridimenzionalno tiskanje
Zavod 404 uči tudi 3D-modeliranje in 3D-tiskanje, kar mlade zelo zanima.
"Učimo se načrtovanja 3D-modelov v računalniški grafiki, ki jih potem natisnemo v tridimenzionalnem tiskalniku. Za te delavnice je seveda ogromno povpraševanja. V prihodnosti si bomo morda lahko natisnili čisto vse, tudi oblačila, ki jih bomo lahko sproti spreminjali nazaj v material."
Tridimenzionalno modeliranje dodatno krepi možganske centre, ki so odgovorni za prostorsko predstavo. V glavi moraš imeti sliko modela in posameznih kosov, ki jih je treba potem sestaviti v celoto. To je nadgradnja otroške gradnje s škatlami in kockami.
Pomoč pri večjih umskih naporih
Motnje koncentracije po navadi prizadenejo povsem zdrave, aktivne ljudi, ki zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu in doma in zaradi preobilice dnevnih opravil miselnega toka ne morejo usmeriti le k eni stvari.
To doživljajo kot težave s koncentracijo in pozornostjo. Težave s koncentracijo se lahko pojavijo ob večjih miselnih naporih. Navadno so prehodnega značaja in ne pomenijo bolezenskega stanja.
Foto: Thinkstock Na srečo lahko z rednimi miselnimi nalogami in izzivi utrjujemo možganske mreže in povečujemo umske rezerve.
Vlogo pri delovanju možganov ima tudi naravni izvleček rastline ginko. Strokovnjaki so potrdili, da ima izvleček iz ginka vlogo pri priklicu informacij iz dolgoročnega spomina pri zdravih ljudeh.
V Sloveniji je na voljo registrirano zdravilo Bilobil, ki vsebuje visokokakovosten izvleček iz ginkovih listov.
Bilobil je primeren za aktivne ljudi v času intenzivnega miselnega napora (npr. pri številnih obveznostih v službi, med študijem, v izpitnem obdobju ali pri drugih večjih umskih naporih) in v stresnih situacijah, saj zaradi antioksidativnega učinka zmanjšuje posledice oksidativnega stresa.
Besedilo obravnava izdelek brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.