Torek,
29. 4. 2014,
16.11

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

oblikovalec Hospic pogovor

Torek, 29. 4. 2014, 16.11

8 let

Zoran Garevski: Ni bolečine, ki lahko ubije kreativnost (video)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Ponedeljek, 14. april, bo ljubiteljem slovenske mode ostal zapisan v srcih prav kot dan, ko je eden najplodnejših oblikovalcev pri nas, Zoran Garevski, predstavil svojo zadnjo kolekcijo.

Modni oblikovalec, stilist in kostumograf Zoran Garevski je na letošnjem tednu mode predstavil svojo zadnjo kolekcijo. Oblikovalec, ki je s svojim delom na področju mode pustil neizbrisen pečat, je zaradi zahrbtne bolezni, s katero se bori, moral sprejeti odločitev, ki je ni želel. In od Zorana smo prav na njegov rojstni dan, praznoval ga je včeraj, dobili morda najbolj dragocen nasvet za življenje. Na vrtu hiše Hospic si je oblikovalec, na katerega smo lahko Slovenci upravičeno ponosni, vzel čas za čustveno izjemno nabit pogovor.

Kako se počutite, lepo skrbijo za vas v hiši Hospic? Krasno! Bil sem tako zelo pozitivno presenečen nad vsem, kar se dogaja v tej hiši, da moram reči, da sem nekaj dni jokal od sreče, da sem lahko tu. Včeraj ste imeli rojstni dan. Je bil to dan za veselje? Seveda, včeraj je bil dan za veselje, ker so moji prijatelji, sodelavci organizirali to veliko revijo, pri kateri je sodelovalo več kot 30 oblikovalcev, ki so se odločili ustvarjati kreacije z navdihom mojega dela, ki so se odločili te kreacije prodati na dražbi in celoten denar odstopiti hiši Hospic.

Ste te kreacije že videli? Ne še, to bo presenečenje zame. Zelo sem vesel tega darila, zelo sem vesel, ker – preprosto, ponovil bom – so moji prijatelji ugotovili, da sem tukaj srečen, ugotovili so pa tudi, da ima ta hiša finančne težave in da živi le od dobrodelnih prispevkov. Dober način, da oni prispevajo k temu, da ta hiša še živi in obenem skrbi zame, je ta, ki so ga izbrali.

Pa ste za svoj rojstni dan dobili kakšne palačinke, ki jih imate radi? (smeh) Tudi, zjutraj je bilo eno krasno presenečenje. Ker sem reden gost ljubljanskih kavarn in zelo rad hodim v La Petit, Trinajstko in v Rog, so mi včeraj zjutraj La Petit preprosto pripeljali v to hišo, ker nisem mogel tja. Tukaj so bile mize iz tega lokala, glasba iz tega lokala, tukaj so bile slike in natakarji iz tega lokala, ki jih obožujem. Lokal so mi pripeljali v Hospic.

Pred časom ste izrazili željo po mirnem življenju, pa vam ustvarjalna žilica ni dala miru. Na eni strani neizprosen boj z boleznijo, na drugi pa ustvarjanje nove kolekcije. Kako ste zmogli? Ni fizične bolečine, ki lahko ubije kreativnost.

Vas je bolezen spremenila? Zagotovo … Najverjetneje me je spremenila v tem pogledu, da se zavedam svoje fizične moči ali nemoči v tem trenutku in da sem moral svojo kreativnost prilagoditi novim pogojem.

Kdaj pomislite na to, koliko ste dosegli? Ne, niti ne. Ker nikoli ni bilo dovolj. Moje ambicije so bile velike, moja želja po ustvarjanju je bila velika, to je bil moj način življenja. 24 ur na dan sem živel za to in se nisem zavedal, koliko sem naredil. Večkrat mi je kdo to rekel, pa tega preprosto nisem znal sprejeti … Zadnje čase so ljudje začeli govoriti o mojih uspehih, o stvareh, ki sem jih skoraj pozabil, da sem jih kdaj naredil.

V sedemnajstih letih v Sloveniji ste doživeli in naredili veliko. Lahko kakšno stvar izpostavite? Najlepši spomin je način, kako me je ta sredina sprejela. V življenju nisem imel nobenih težav s tem, da sem tujec, da sem drugačen, s tem, da na neki način niti po videzu niti po ničemer drugem ne spadam v to sredino.

Zakaj tako mislite? Tako se mi je vedno zdelo. Ampak najlepši način je bil, da sem bil sprejet, sprejet do te mere, da so ljudje pozabljali, da sem tujec.

Dobili pa ste tudi veliko prijateljev, kajne? Ogromno … Predobrih prijateljev … Ponosen sem na vse te ljudi okoli sebe, ponosen sem na njihov odnos do mene … Ponosen sem, da me niti za sekundo in niti v najtežjih trenutkih niso pustili samega.

Ker ste jim tudi toliko dali? Tako je.

Bi na svoji poti kaj spremenili? Ne.

Odgovor brez obotavljanja? Da. Ne bi.

Imate kakšno misel, ki bi jo radi delili z nami? Življenje je kratko, živite ga intenzivno, dokler se da.

Na isti dan, kot je Garevski praznoval rojstni dan, je v Stari mestni elektrarni moda zaživela na prav poseben način. Prijatelji modnega oblikovalca Zorana Garevskega, ki je v zadnjih sedemnajstih letih svojega delovanja v vlogi oblikovalca, stilista in kostumografa dodobra zaznamoval slovensko modo, so pripravili posebno rojstnodnevno praznovanje, ki je potekalo tudi v duhu dobrodelnosti.

Kar 34 slovenski oblikovalcev je v okviru dogodka oblikovalo unikatne kreacije, ki jih je navdihnila subtilnost oblikovalskega pristopa, ki je značilen za Garevskega. Unikatna dela so po modni reviji prodali na dobrodelni dražbi, dražitelji pa so, če so ponudili najvišjo vsoto, kreacijo še isti večer lahko odnesli s seboj in tako dobili modni kos, ki se bo zaradi svoje posebne sporočilnosti zagotovo zapisal v knjigo slovenske modne zgodovine.

Celoten znesek dražbe je bil na željo Zorana Garevskega namenjen Hiši hospica, kjer trenutno biva, saj je bil, kot pravi, šokiran, ko je izvedel, da je to institucija, ki je popolnoma odvisna le od donacij.