Ob praznovanju 450. obletnice Shakespearjevega rojstva si je gledališče Shakespeare's Theatre zadalo, da s predstavo Hamlet obišče ves svet. Za eno od prizorišč so izbrali begunski center v Jordaniji.
Londonsko gledališče Shakespeare's Globe je že 18 mesecev na dvoletni svetovni turneji, na katero se je podalo ob lanskoletni 450. obletnici Shakespearjevega rojstva, ki jo bodo sklenili aprila naslednje leto, ob 400. obletnici Shakespearjeve smrti.
Hamlet v vseh državah sveta
Z zavedanjem, kako so Shakespearjeva dela zaokrožila po stoletjih in svetu, pa tudi v duhu znamenitega ustvarjalčevega stavka "Ves svet je oder …", so si v gledališču Shakespeare's Globe, ki stoji le lučaj od kraja, kjer so v 16. stoletju za časa angleške kraljice Elizabete zgradili prvo gledališče Globe Theatre, zadali velikopotezen cilj.
S svojo uprizoritvijo Hamleta namreč želijo obiskati vse države sveta. Veliko so jih že, več kot 135. A ker zaradi vojne niso mogli vstopiti v Sirijo, so se odločili za nastop v begunskem centru Zaatari v Jordaniji. Tam je zdaj nastanjenih okoli 90 tisoč ljudi, ki so prebežali iz Sirije.
Revščina in družbena odrinjenost
V Zaatariju, kjer je poskrbljeno za bazično bivanjsko infrastrukturo, tam so namreč šole, prodajalne in tržnice, se ljudje soočajo z revščino in družbeno odrinjenostjo. A v begunskem centru se je na svoji turneji Globe to Globe Hamlet, ki je bila zasnovala z idejo, da gre za predstavo, ki lahko nagovori vsakogar in kjerkoli, ustavilo vsaj gledališče, ki skrbi za Shakespearjevo zapuščino.
V vsakem kraju gre za unikatno izkušnjo
"V vsaki državi in kraju gre za unikatno izkušnjo in nov izziv," besede umetniškega direktorja Dominica Dromgoole po uprizoritvi v Jordaniji navajajo v britanskem časniku Guardian. Nič drugače ni bilo niti v begunskem centru, kjer je igralski ansambel občutil žalost, v kakšnih okoliščinah ljudje tam živijo, a hkrati občudoval pogum, kako si v situaciji, v kakršni so se znašli, ustvarjajo življenje, še zapisujejo v Guardianu.
Možnost, da so lahko nastopili tudi tam, je londonski ansambel tako sprejel kot veliko čast. Stik s predanim občinstvom, pa so občutili kot velik poklon. Po predstavi jim je ena od gledalk izrazila svoje navdušenje, da je lahko videla odrsko delo, a hkrati obžalovanje, da to ni bilo mogoče v Siriji.
4
