V Nemčiji prepir zaradi domnevno neprimerne besede v otroški zgodbici

Oče sedemletne deklice je založbi, ki je izdala knjigo Die Kleine Hexe (Majhna čarovnica), napisal pritožbo glede uporabe besede "neger", ki je po njegovem mnenju žaljiva in rasistična – založba je njegovi pritožbi ugodila, besedo izbrisala, s tem pa izzvala novi val pritožb tistih, ki s se s tem ne strinjajo.

"Zelo sem si oddahnil, ko sem izvedel, da bodo ukinjene vse besede, ki se navezujejo na barvo kože," je, kot piše Guardian, dejal oče, Mekonnen Mesghena. Ta je v pritožbenem pismu založbi napisal, da knjige svoji sedemletni hčerki ni mogel prebrati do konca, ko je naletel na "val rasističnega jezika, ki se je nanašal na majhne temnopolte otroke in Rome".

"Na to nisem bil pripravljen. Če med branjem naletiš na problematično besedo, jo navadno lahko zamenjaš, tu pa gre za celo poglavje, zato sem moral prebiranje na razočaranje svoje hčerke prenehati."

Odločitev za izbris besede je razburila več intelektualcev, ki so založbo Thienemann obtožili cenzure in nepotrebnega vmešavanja v priljubljeno klasiko. Tako založba kot Mesghena sta prejela tudi nekaj sovražne pošte.

Mesghena, ki se je v Nemčijo iz Eritreje preselil pri štirinajstih, je sicer vodja oddelka za migracije na fundaciji Heinricha Bölla. Založbi je pisal novembra, ta pa je po pregledu besedila v spremembe privolila ob posvetu z avtorjem Otfriedom Preusslerjem. "Pojasnil sem jim, kako je, če se mora temnopolta deklica soočiti s tem poglavjem in kako izločeno se lahko zaradi tega počuti," je dejal Mesghena.

Direktor založbe Klaus Willberg je odločitev podkrepil s tem, da mora založba ostati v stiku s časom in sprejeti spremembe, ki se dogajajo na področju jezika in politike.

Kljub temu naj bi bili Nemci glede tega razdeljeni – anketa v enem od tamkajšnjih tabloidov je na primer pokazala, da jih je petdeset odstotkov naklonjenih odločitvi za spremembo, oseminštirideset pa ji nasprotuje.

V prispevku za časopis Die Zeit je Ulrich Greiner zapisal, da spreminjanje besedil ni nič več kot cenzura, otroški psiholog Hartmut Kasten pa je v istem časopisu zapisal, da starši svoje strahove projicirajo na besedila, obenem pa zatrdil, da otroci ne postanejo rasisti zaradi literature.

Kljub temu Mesghena meni, da je posledice reprezentacije temnopoltih ljudi kot nečesa eksotičnega mogoče opaziti, ko otroci njegovo hčerko obravnavajo kot nekaj "drugačnega".

Nova različica sporne pravljice naj bi sicer na police trgovin prišla julija.