ÜberŠkrip: od utopije do propada

Po Škrip Orkestra iz leta 2009 in lanskem Škrip Inc. Jelena Rusjan z ÜberŠkrip zaokrožuje trilogijo, v kateri se po raziskovanju najbolj temačnih tem iz otroške literature in ljudskega izročila prek kritike kapitalizma in potrošništva obrača k zgodovini človeštva in posledično k mehanizmu vojne.

Ker je bil Škrip Orkestra postavljen v gledališču Glej, Škrip Inc. v koprodukciji Maske in Kina Šiška, ÜberŠkrip pa v Mladinskem gledališču, je premik v institucionalni okvir logično tudi pokop Škripa: "Prišli smo v inštitucijo, prodali smo se in zdaj bomo Škrip ubili in pokopali," je na današnji novinarski konferenci povedala režiserka predstave Jelena Rusjan.

V zasedbi najboljša imena neodvisne scene Umetniški vodja Mladinskega gledališča Goran Injac, ki meni, da so v predstavi zbrana imena, ki predstavljajo najboljše, kar trenutno obstaja na slovenski neodvisni sceni, je Jeleno Rusjan povabil k sodelovanju v kontekstu 60-letnice gledališča, zato je predlagal, da bi predstava izhajala iz katere od predstav Mladinskega gledališča. Jeleno Rusjan je najbolj vznemirila predstava Dušana Jovanovića iz leta 1975 Žrtve mode bum bum, ki je služila kot navdih predvsem pri ustvarjalnem procesu. ÜberŠkrip je poetska lepljenka številnih pesmi in verzov, ki so služili kot predložek predstave.

Kot je povedala ena od avtoric Katja Perat, je bil najbolj umetniški del procesa prav uredniško delo, saj so se z Rusjan in Katarino Rešek znašle pred gomilo citatnega materiala, nekakšno malo wikipedijo vojne, ki jo je bilo nato treba spraviti v red. "ÜberŠkrip nima zgodbe, ki bi bila vezana na človeškega junaka, ampak je glavni junak zgodbe mehanizem vojne," zanka, v kateri se človek, tudi ko se znajde na tragičnem koncu, odloči, da bo začel znova, da bi mu lahko spodletelo bolje, je povedala Perat.

V središču predstave stroj Po besedah dramaturginje Andreje Kopač, ki sodeluje vse od prve Škrip predstave, ima Überškrip daleč najkompleksnejšo strukturo, v katero je ujeto več kot samo tematika vojne. Sistemski vidik je poudarjen s scenografijo, ki sta jo ustvarila Lenka Đorojević in Matej Stupica. V središče sta postavila tehnološko platformo, ki reproducira geste in misli.

Stroj v središču predstave po besedah igralke in letošnje nagrajenke Prešernovega sklada Katarine Stegnar ne dopušča napak, zato lahko vsaka človeška napaka pomeni razpad sistema. Po besedah Primoža Bezjaka ima predstava zaradi glasbe in petja tempo, ki zahteva maksimalno koncentracijo, pri tem pa jim je pomagal koreograf Branko Potočan.

Čeprav smo se že stokrat slišali, vedno pridemo do istega konca Glasbo za predstavo je napisal Aldo Ivančič, po besedah Jelene Rusjan, ki je z njim v novi zasedbi Borghesie, se njegov zvok, ki se spogleduje z osemdesetimi, nanaša na stalno ponavljanje zgodovine, na to, da smo številne stvari že stokrat slišali, pa vsakič kljub temu pridemo do istega konca. Posledično tudi glasba prinaša atmosfero "nekdanjih časov".

Überškrip bo premiero doživel v petek v dvorani Stara pošta Mladinskega gledališča.