Sreda, 8. 11. 2017, 17.03
7 let
Kaj imajo ta konec tedna skupnega Slovenija, Kitajska, Indonezija in ZDA?
Ljubljanski trajnostni jam: iskanje rešitev za izzive današnjega časa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
48 ur, da rešite svet, se glasi slogan Ljubljanskega trajnostnega jama. Ta se pri nas kot del globalnega gibanja odvija že šestič, usmerjen pa je k odkrivanju izzivov na področju načrtovanja trajnostnih rešitev. Konec tedna se bo podoben dogodek zgodil še v več kot 20 državah po vsem svetu.
"Organizatorji Ljubljana Jams se že šesto leto pridružujemo iniciativi Global Sustainability Jam, saj želimo udeležencem ponuditi izkušnjo načrtovanja kreativnih rešitev v sproščenem okolju, hkrati pa želimo z dogodkom razširiti znanje na področju oblikovalskega mišljenja in načrtovanja storitev," pravi sogovornica, ena od organizatork dogodka Ana Kyra Bekš. Dodaja, da mednarodna tridnevna delavnica, ki je odprta za vse in se bo tokrat odvijala med 10 in 12. novembrom v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, udeleženim ponuja prijetno in pomembno izkušnjo, posreduje pa jim tudi uporabna in konkretna orodja za reševanje izzivov trajnosti. Od leta 2012 so se tovrstni dogodki odvili že v več kot sto državah po svetu.
Na letošnjem dogodku se jim bo pridružila tuja gostja Belina Raffy, ustanoviteljica podjetja Maffick, ki raziskuje uporabo tehnik improvizacije pri soustvarjanju trajnostnih rešitev. Sama je tudi snovalka Trajnostnega stand-upa in pobudnica globalnih delavnic prizadevanj za svetovno rast.
"Cilj organizacijske ekipe tridnevnega dogodka, na katerem nastajajo različni prototipi, je ljudem ponuditi predvsem izkušnjo oblikovalskega procesa."
V petek se boste s prijavljenimi na ljubljanski trajnostni jam pridružili globalni trajnostni iniciativi. Tema, s katero se boste v tem okviru ukvarjali, je še skrivnost.
Svetovno skrivno temo trajnostnega jama vsem organizatorjem po svetu globalni koordinator, tokrat Kolumbija, razkrije šele na dan dogodka. To je vedno precej abstraktna tema, ne gre za področje, kot sta na primer transport ali zdravstvo. Predstavlja pa izhodišče našega raziskovanja, iskanja in premišljevanja o trajnosti.
V preteklih letih so teme bile zvok pljuska vode, razprt plašč kocke, animacija …
Tema do zadnjega dne ostaja skrivnost prav zaradi duha dogodka, ki se na ta način v interakciji med udeleženci odvija skozi improvizacijo, to, kar sicer velja za glasbene ali plesne jame (improvizatorska srečanja).
Drži, tako tudi lokalni organizatorji ne izvemo za temo nič prej kot udeleženci.
Ljubljanski trajnostni jam se že šesto leto pridružuje iniciativi Global Sustainability Jam, kjer prek organizacije tridnevne delavnice udeleženim ponudijo izkušnjo načrtovanja kreativnih rešitev v sproščenem okolju in razširjajo znanje na področju oblikovalskega mišljenja in načrtovanja storitev. Tokratni dogodek, ki je odprt za vse, bo med 10. in 12. novembrom v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.
Ozaveščanje, premislek, razprava o pomenih in vidikih trajnosti so med cilji trajnostnega jama ... Kaj bi sami poudarili?
Cilj naše organizacijske ekipe tridnevnega dogodka, na katerem nastajajo različni prototipi, je ljudem ponuditi predvsem izkušnjo oblikovalskega procesa. Sporočilo ob tem je tudi, da ko delamo, lahko tudi uživamo. Torej ne gre za nek monoton proces.
Namen je, kakršno je tudi sporočilo globalnega organizatorja: ustvarjati inovatorje, ne inovacij. Osredotočamo se torej na ljudi, na odnose, ki se ob tem vzpostavijo, pogovore, ki se zgodijo, izkušnje in preizkušnja novih stvari. Jam tako predstavlja peskovnik za posameznike in ni usmerjen k rezultatom. Drži, da je slogan dogodka 48 ur, da rešiš svet. Seveda se zavedamo, da tega ne moremo jemati dobesedno.
Kaj so materiali, s katerimi improvizirate na temo trajnosti?
Od kartona, papirja, legokock … Veliko uporabljamo tudi gledališke forme in prijeme. Letos bodo udeležence med drugim pričakali flomastri in veliko papirja.
"Udeleženci na tridnevni delavnici spoznajo proces, metode, orodja in načine za pristopanje k tej kompleksni tematiki. Znanja, ki so jih pridobili, lahko že v ponedeljek uporabijo v službi."
Trajnost je danes aktualna in široka tema. Na kateri ravni na tem področju vidite doprinos dogodka, ki ga pripravljate?
Udeleženci na tridnevni delavnici spoznajo proces, metode, orodja in načine za pristopanje k tej kompleksni tematiki. Znanja, ki so jih pridobili, pa lahko že v ponedeljek uporabijo v službi. Gre namreč za poudarek na uporabnem vidiku, izkušnji.
Trajnost obravnavamo širše, govorimo tudi o trajnostnih poslovnih modelih in izobraževanju, na primer, zato mogoče vsaj nekaterim razširimo pogled na tematiko. Pomembno je namreč, da določene principe iz narave, ki je na neki način trajnostna, prenašamo v našo družbo. Da razumemo, da gre za cikle, kompleksne sisteme, ki so odvisni eden od drugega.
Najpogostejši komentar udeležencev je, da niso vedeli, da je mogoče v tako kratkem času toliko narediti. Veliko ljudi to celo motivira in navduši za določene spremembe. Zgodilo se nam je tudi, da so nekatere skupine projekte po dogodku razvijale naprej. Udeleženci skozi izkušnjo doživijo, da je marsikaj mogoče in da je lahko delo tudi prijetno.
Najpogostejši odzivi udeležencev trajnostnih improvizatorskih delavnic? To, da niso vedeli, da je mogoče v tako kratkem času toliko narediti. Veliko ljudi to motivira in navduši za določene spremembe.
Kaj so med drugim znanja, ki jih udeleženci pridobijo?
Osredotočamo se na razvijanje mehkih veščin, kot sta komunikacija in delo v skupini. Konkretna orodja oblikovalskega mišljenja, kot so empatični zemljevid, zemljevid uporabniške poti in drugo, kar uporabljamo pri načrtovanju storitev, pa so tista, ki jih je mogoče uporabiti tudi pri nadaljnjem delu.
Kakšna je lahko vloga stand-upa na področju trajnosti?
Trajnostni stand-up, projekt Beline Raffy, je nastal z željo, da bi opolnomočili posameznike, ki se ukvarjajo s pomembnimi temami, kot so okoljevarstvo, lakota in onesnaževanje, da o njih ozaveščajo s pomočjo humorja. Torej tudi na področju težjih vsebin, ki jih ljudje morda večkrat raje preslišijo. Humor se tako v tem primeru pojavlja v vlogi prenašalca pomembnih, resnih in težkih družbenih vsebin, pa tudi kot način za pridobivanje pozornosti.
