Prva veleblagovnica v Ljubljani je bila …

Letnica na pročelju 1903, ki je vidna še danes, govori o času izgradnje stavbe, v kateri je bila v začetku prejšnjega stoletja prva ljubljanska veleblagovnica.

Z odprtja veleblagovnice Centromerkur iz leta 1963 (foto: Marjan Ciglič, hrani MNZS).

Centromerkur, odtis drugega časa (leto 1963, foto: Marjan Ciglič, hrani MNZS).

Veleblagovnica skozi čas

S konca 20. stoletja se je spominjamo po Centromerkurju, ki so ga odprli leta 1963. Tja je človek zavil po marsikatero potrebščino vsakdana, ki jo je od nastopa velikih trgovskih središč danes praktično nemogoče dobiti v središču mesta. Po drugi svetovni vojni je bila notranjost večkrat prezidana in tudi spremenjena.

V Centromerkur je bilo mogoče zaviti po marsikatero potrebščino vsakdanjika, marsikatero, ki jo je ob današnjih nakupovalnih središčih na robu mesta vse težje ali praktično nemogoče dobiti v središču mesta.

Prav na Prešernovem trgu dolgo vztrajajoči Centromerkur pa je vse do začetkov prenove stavbe leta 2010 (Centromerkur so zaprli leto prej) in spremembe njene vsebine deloval kot za drsna vrata ujet prežitek drugega časa. Vse dokler ni vanj vstopil vanj blišč, zveneča modna imena. V svetlečem prostoru je svoja vrata leta 2010 odprla Galerija Emporium.

Z odprtjem sodobne modne hiše leta 2010 v Urbančevi hiši se v stavbi zgodovinskega arhitekturnega pomena nadaljuje njena komercialna dejavnost. Ljubljana se tako z Galerijo Emporium obrača k današnjim zahodnim mestom potrošnje.

Namesto hranilnice veleblagovnica

Vogalna stavba na Trubarjevi 1 je kot Urbančeva veleblagovnica nastala v takrat po številu prebivalcev sedemkrat manjši Ljubljani od današnje. Na prostoru, kjer so najprej mislili zgraditi mestno hranilnico, jo je dal postaviti ljubljanski veletrgovec Feliks Urbanc. Pod načrte zanjo se je podpisal graški arhitekt Friedrich Sigmundt.

Vhod v Urbančevo hišo, ki se odpira proti osrednjemu mestnemu trgu, katerega stavba zaokrožuje, krasi pahljačast nadstrešek iz steklenih, kovinsko obrobljenih cvetnih listov. Nad njim je v vertikalno linijo postavljen še kip Merkurja, zaveznika trgovcev. Nadstrešek velja za najbolj pristnega v secesijskem slogu v Ljubljani, ki nima primere.

Tuji zgled za ljubljanski primer

Urbančeva hiša je bila narejena po vzoru francoskih, dunajskih in budimpeških veleblagovnic tistega časa. Hiša ima obliko nepravilnega peterokotnika, posebna pozornost pa je posvečena njenemu vhodu, ki se odpira proti osrednjemu mestnemu trgu, krasi pa ga pahljačast nadstrešek iz steklenih, kovinsko obrobljenih cvetnih listov.

Secesijski rastlinski okras se kopiči proti vrhu stavbe. Posebej so okrašeni tudi okenski podstavki v drugem in tretjem nadstropju.

Na čelu stavbe, v vertikalni liniji nad njenim vhodom je tudi kip Merkurja, boga trgovine in zaščitnika trgovcev, ki se opira na balo in ladjo. Na ta način je tako program stavbe bil že ob samem začetku "vtisnjen za večno", pri čemer pa se je prodajna dejavnost v njej ohranila vse do danes. 

Trgovina je bila sicer v prvotni zasnovi le v pritličju, nad njo so bila stanovanja.

Središče vhodnega prostora v veleblagovnico predstavlja monumentalno stopnišče, ki se dviga med stebernim portalom na vrhu, v katerem je ženski kip kot poosebljenje dejavnosti. Leseno ograjo pa končujeta leseni ženski glavi.

Mali trgovci v mestu

V začetku 20. stoletja je bila trgovina v Ljubljani predvsem v rokah malih trgovcev. V starem delu mesta so bile tako pretežno majhne specializirane prodajalne.

Njihove modernejše različice z velikimi izložbenimi okni so začeli graditi šele po potresu, in sicer predvsem med starim mestnim delom in železniško postajo.

Veleblagovnice pa so bile poleg prostorov potrošnje tudi kraji preživljanja prostega časa, v katerih so obiskovalci pohajkovali in ob ogledovanju izložb spremljali trende.

Razkošno stopnišče v notranjosti

Notranjost prve ljubljanske veleblagovnice je naglašeno z razkošnim stopniščem, ki se dviga med stebernim portalom, na vrhu katerega je ženski kip kot poosebljenje dejavnosti. Leseno ograjo pa končujeta leseni ženski glavi.

Ko so leta 2007 začeli s prenovo in konzervatorskimi deli je bil najbolj ohranjen prav ta osrednji prostor s stopniščem, kjer je bilo tudi originalno pohištvo, luči in jedkana stekla.

Po vzoru tujih veleblagovnic tudi zdajšnja ljubljanska prodajna galerija

Pod današnjo podobo modne hiše Galerije Emporium se je podpisal arhitekt Matjaž Pangerc, ki je sledil ideji predhodnice. Tudi sam je namreč trgovino prenovil po vzoru danes svetovno poznanih londonskih, pariških in newyorških veleblagovnic. Tako je svet zahodnega blišča želel vnesti tudi za ljubljanska vrata.

Detajli na fasadi Urbančeve hiše