PRELISTANO: Knjiga mojih življenj

Avtor: Aleksandar Hemon Naslov: Knjiga mojih življenj Založba: Modrijan, 2013 Cena: 27,50 evra

Ameriški pisatelj bosanskega rodu Aleksandar Hemon je v Knjigi mojih življenj zbral kratke avtobiografske zgodbe, objavljene v uglednih ameriških revijah od Playboya do večinoma v New Yorkerju. Najprej naj razčistimo, kako je Aleksandar Hemon ameriški pisec. Kot takega ga vodijo vse enciklopedije, kajti dejansko je začel resno fikcijo pisati šele, ko je emigriral v Kanado oziroma ZDA. Poprej je bil Sarajevčan, član tiste generacije, ki je ob koncu zgodovine Jugoslavije razburjala komunistično partijo. Bil je urednik kulture pri časopisu Dani, takrat bosanskemu ekvivalentu Mladine. Hemon je resda nekaj malega fikcije pisal že v Sarajevu, a svojo prvo knjigo Vprašanje Bruna je objavil v angleščini. In pravzaprav je zaslovel zahvaljujoč ameriškim kritikom, ki so slavili njegov svež jezik in s ščepcem eksotike posuto literaturo, ki so jo obilno nagradili z izvrstnimi nagradami.

Čeprav ga primerjajo s Čehovom in Nabokovom, je Hemon nam, ki smo s tega konca sveta, predvsem klasičen primer žlahtnega balkanskega pripovedništva. Izpiljenega sloga, jezikovnih bravur, prave doze črnega humorja in ironije, pomešane s tragiko in patosom, vse skupaj pa zapakirano v zgodbo, kot se šika. Zato je tudi branje kratkih avtobiografskih zgodb čisti užitek. So prava mera nostalgije, predvsem ko opisuje svoje otroštvo in mladostne podvige v Sarajevu. So tudi prava doza še vedno nedojemljive vojne, ki je zaznamovala celotno generacijo. To Hemon najbolj opiše v zgodbi Pasja življenja, o usodi njihovega in sosedovega psa v času vojne vihre. So pa tudi intimen vpogled v življenje emigranta, ki v novi deželi nenehno išče razliko med njimi in nami, dokler se dokončno ne preda in začne novega življenja tam. Ki pa se izkaže za enako tragično kot tisto, ki so ga živeli ljudje, ki so ostali v vojni. Hemon je dobra dva meseca po smrti svoje devetmesečne hčerke to opisal v zgodbi Akvarij, objavljeni v New Yorkerju. Nedvomno dejanje Američana.

Dejstvo, da so zgodbe napisane za ameriški trg, se opazi tudi v nekaterih preveč podrobnih razlagah dogodkov ali dejstev, ki so vsem na Balkanu popolnoma jasna. Prav zaradi tega bralec tu dobi občutek, da bere nekaj od tam. Dvojnost, ki je vseprisotna v celotnem Hemonovem opusu. Zgodbe Knjige mojih življenj bralca prisilijo v volčje nenasitno branje, saj se Hemonovo življenje zdi boljše kot njegova fikcija. Ko se knjiga končna, pa nepotešen zakriči: "Še!" Nadaljevanje sledi v New Yorkerju.