Pomurska pesnica, ki jo je Facebook izstrelil med zvezde

32-letna Sara Kager je fotografinja, študirala je namreč Grafične in interaktivne komunikacije na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, a je tudi pesnica. Njena ljubezen do pisane besede se je začela prebujati v zelo zgodnjih letih. Najprej so bile pravljice za lahko noč s starševsko pomočjo. "Hitro sem znala vse na pamet in recitirala cele pravljice, kot bi rekel Kajetan Kovič, 'brez razlike, tudi vejice in pike'. V srednji šoli, ko je prišlo obdobje prvih pravih ljubezni in strtih src, je poezija hitro prerasla tudi v sredstvo izražanja. Ker sem po naravi bolj introvertiran človek, je poezija postala kanal, s pomočjo katerega se izražam."

Sara se ne spomni svoje prve pesmi, zagotovo je izgubljena, kot večina njenih gimnazijskih izdelkov. V času študija se je njeno pisanje popolnoma ustavilo, osredotočila se je na fotografijo, ki je postala njena velika ljubezen. "Na srečo sem v zadnjih letih ugotovila, da imam lahko rada dve obliki umetnosti naenkrat in skozi vsako drugače usmerim svojo kreativnost, z vsako pripovedujem drugačne zgodbe."

V drugih zna prepoznati posebnost

Če se ne spomni, katera je bila njena prva pesem, pa ve, katera je bila tista, s katero je doživela točko preloma pri občinstvu.

"Pesem o tistih namreč ostaja najbolj všečkana in deljena pesem na družbenih omrežjih, pa tudi na literarnih večerih, ko na koncu vedno kdo prosi za njo. Je ena tistih pesmi, ki je bila napisana v nekaj minutah in čeprav je bila napisana za osebo z Downovim sindromom, mi je zelo pri srcu dejstvo, koliko ljudi v njej prepozna sebe ali koga, ki ga pozna."

To mi nekako daje vedeti, da v ljudeh še zmeraj znamo prepoznati nekaj posebnega, nekaj, kar se ne opazi na prvi pogled in kar bi konec koncev drug pri drugem morali zmeraj iskati.

"Po drugi strani pa je vlogo pri izbiri naslova odigrala tudi barva indigo, ki je prav poseben odtenek, imenovan tudi polnočna modrina in so ga nekoč povezovali z intuicijo, iskrenostjo in predanostjo." Foto: Osebni arhiv Mladi pesnici je všeč, da se njeni bralci najdejo v stvareh, ki jih piše iz tako skritih kotičkov misli in duše in jim razkriva najbolj boleče in ranljive delčke sebe. Še vedno ima pred vsako objavo pesmi nekaj nervoze. "Komentarji, sporočila in všečki mojih sledilcev mi res veliko pomenijo, včasih mi kdo na kakšno objavljeno pesem pošlje sporočilo s takšno zgodbo, da še mene spravi v jok."

S. K. kot Srečko Kosovel?

Doživela je tudi negativno stran interneta, saj številni avtorstvo njene uspešnice Pesmi o tistih še po dveh letih velikokrat pripišejo Srečku Kosovelu, saj se Sara pod vse svoje pesmi podpiše z inicialkami S. K.

"Nekdo je naredil napako in podpisal Kosovela in zdaj to kroži po omrežjih. To, da te nekdo zamenja z njim, je sicer svojevrstna pohvala, vendar se pa sama s svojim pisanjem niti v sanjah ne bi postavljala ob bok takšnemu poetu. Na srečo tisti, ki poznajo moj profil in moje delo, kar hitro prepoznajo te napačno podpisane stvari in mi pomagajo vsaj malo omejiti takšne pripetljaje."

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by S. K. (@sk.ozvezdjebesed)

Indigo kot predanost

Sara je 80 pesmi zbrala v prvencu Indigo, ki je trenutno razprodan in bo decembra dobil drugi ponatis. Pesniško zbirko podkrepijo tudi Sarine avtorske fotografije. "Indigo je naslov v prvi vrsti dobil zaradi indigo papirja, ki za seboj pusti sled, ko ga položiš med dva lista in po njem pišeš."

Moj prvenec bo namreč predvsem na meni kot osebi pustil zelo močno sled, upam pa, da tudi na tistih, ki ga prebirajo.

V zadnjem času se je na družbenih omrežjih pojavilo ogromno profilov, kjer predvsem mladi objavljajo misli in pesmi. Številni so izkoristili prednost omrežij in gradijo svojo prepoznavnost. 

Foto: Osebni arhiv

"Ne zdi se mi narobe, da svoje delo želiš deliti prek kanalov, kjer je ljudi v 21. stoletju najlaže doseči. Bolj kot pisanje se mi zdi problem, da premalo ljudi obiskuje literarne večere, saj lahko tam spoznajo veliko mladih in tudi starejših pesnikov, pa tudi poezijo doživijo na drugačen način. Sama se zelo rada udeležujem takšnih večerov, saj se lahko tam res povežem z bralci in jim pesmi preberem točno tako, kot sem jih začutila, ko so bile napisane."

Poezija na spletu ali v mestu na prostem

Sara in celjska ilustratorka Nea Likar sta letos spomladi organizirali razstavo na prostem. Ilustracije in pesmi sta natisnili na velike plakate in jih umestili na Krekov trg v središče Celja.

"Želeli sva namreč, da imajo ljudje v času zaprtja države dostop do umetnosti, in to kadarkoli si zaželijo, podnevi ali ponoči. Odzivi so bili res lepi, tako da takšne stvari, kot je implementacija umetnosti v vsakdanje življenje, so res dobra ideja. Lepo je, ko si nekdo sredi sprehoda ali hitenja po opravkih vzame čas, se ustavi in kaj pogleda in prebere. Konec koncev se moramo znati naučiti ustaviti – vse, kar se dogaja, nas že opozarja na to."

Večina Sarinih pesmi je ljubezenskih in osebnoizpovednih. Navdihujejo pa jo tudi drugačne tematike, zadnje čase predvsem samota, iskanje samega sebe, družbeno stanje, odnosi med ljudmi. "Veliko pesmi, predvsem tistih z romantično noto, pa je napisanih tudi o drugih ljudeh. Rada se namreč vživljam v čustva drugih, ker sem zelo empatična oseba, rezultat tega pa je to, da v pesmih govorim o odnosih, čustvih in doživljanjih drugih ljudi, ne nujno svojih."

Po spletu okoliščin je Sara Kager postala lastnica knjigarne in papirnice v Radencih. Kot pravi, naključij ni in življenje nas zmeraj vleče tja, kamor si v bistvu želimo.