Pozitivna Slovenija o kulturi

Si kultura zasluži svoje ministrstvo? Vsekakor. V ohranjanju in razvoju kulture ter umetnosti skozi vse njune izraze vidimo pomemben dejavnik razvoja družbe ter glas prihodnosti v sedanjosti. Ob tem ne smemo pozabiti, da nam dosežki v kulturi (pa tudi v znanosti) najprej odpirajo vrata gospodarskega sodelovanja. Kultura je preveč pomemben del bistva obstoja naroda in delovanja države, da bi bila privesek. Sofinanciranja kulture ne smemo obravnavati kot strošek ampak kot investicijo.

Bi za zaposlene, predvsem na vodilnih položajih, v javnih kulturnih zavodih uvedli preverjanje strokovne usposobljenosti na vsakih pet let? Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo natančno določa pogoje za imenovanje vodilnih v javnih zavodih s področja kulture. Za direktorja je lahko imenovan le tisti, ki strokovno pozna področje dela javnega zavoda in ima vodstvene sposobnosti oz. če ima le vodstvene sposobnosti, mu pri delu pomaga strokovni pomočnik direktorja. O strokovnih usmeritvah delovanja posameznega zavoda pa imajo ključno vlogo sveti zavodov. Po našem mnenju je to ustrezna rešitev, kjer so člani svetov dolžni reagirati na vsako odločitev vodstva, ki bi bila v nasprotju s programskimi in strokovnimi usmeritvami posameznega zavoda. Ponosen sem, da imamo v Ljubljani kar 11 izvrstnih direktorjev s področja kulture, lani pa so prav vsi poslovali pozitivno.

Bi morala Slovenija tako kot Belgija v času krize povečati vlaganja v kulturo? Če da, kako? Da. Pomembno je, da se sredstva iz javnega sektorja za področje kulture ne bodo več krčila. S povezovanjem kulture s šolskim sistemom, razvojem kulturnega turizma in spodbujanjem kreativnih industrij to področje družbe pomembno prispeva k ustvarjanju nove vrednosti, prihodnje priložnosti pa so še veliko večje.

Je večji vložek v stalni prostor v Arzenalih na Beneškem bienalu ekonomsko smotrna poteza? Da, saj mednarodna likovna razstava (Beneški bienale) in Mednarodna razstava arhitekture (Arhitekturni bienale) v Benetkah ostajata najpomembnejša svetovna pregleda likovne umetnosti. S pridobitvijo ustreznejšega prostora bo tako Slovenija še naprej lahko zagotavljala prepotrebno promocijo države v mednarodnem prostoru. Kot rečeno, prav taka prepoznavnost države je ključna tudi za gospodarstvo. Ne smemo pozabiti, da je trenutno področje kreativnih industrij tisto, ki mladim ponuja zaposlitvene možnosti.

Se zavzemate za to, da bi vlaganje v kulturo in nakup umetniških del prinašal davčne olajšave? V Pozitivni Sloveniji smo proti uveljavitvi širokega spektra davčnih olajšav, ki zmanjšujejo preglednost davčne zakonodaje. Bolj se zavzemamo za sistem ustreznih finančnih spodbud.

Ali naj kulturo financira država ali naj se to v celoti prepusti trgu? Država v kombinaciji s tržnim gospodarstvom. Po mnenju Pozitivne Slovenije je poleg financiranja iz proračunskih ter evropskih virov pomembna tudi krepitev drugih virov, potrebnih za delovanje kulture (razvoj kulturnih trgov, povečanje zasebnih vlaganj v kulturo).

Katera umetnica ali umetnik je po vašem mnenju v zadnjih letih najbolj zaznamovala ali zaznamoval slovensko umetnosti oziroma poskrbela ali poskrbel za prepoznavnost Slovenije v tujini? Bilo bi napačno, da bi opredelili le eno osebo, ko pa je področje umetniškega ustvarjanja tako raznoliko in vsak del je pomemben.