Kako so prenavljali Planico

Planico so prenavljali sedem let. Projekt je bil vreden 47, 9 milijona evrov, sredstva zanj pa je v večjem delu prispeval Evropski sklad za regionalni razvij, delež pa je dodala tudi država. Investitor je bil Zavod za šport RS Planica.

Poleg obnovljene velikanke so zgradili oziroma obnovili še sedem skakalnic s spremljajočimi objekti, nastale so nove tekaške proge in dvorana, atletski stadion, kolesarske poti, rolkarska steza, park kulturne dediščine, podzemna parkirišča, servisni objekti, informacijska in gostinska infrastruktura ter nova zunanja ureditev.

Opisana obnova, ki je pripeljala do športnega kompleksa, specifičnega tudi onkraj lokalnih meja, je posledica:
- prepleta znanj ter uspešnega sodelovanja treh studiev – arhitekturnih Stvar in Abiro ter Akka, studia za krajinsko arhitekturo,
- ter koordinacije približno 20 projektantskih podjetij (konstrukcije, inštalacije, gradbena fizika, geomehanika …).

Dela so potekala v petih gradbenih fazah med letoma 2009 do 2015.

S pahljačasto razporeditvijo skakalnic, ki so umeščene tako, da delujejo spojene s pobočjem, so pri zasnovi projekta želeli doseči predvsem prostorski red (foto: Miran Kambič, arhiv Studio Akka). Foto: Miran Kambič

Rešitve treh

Pod arhitekturne rešitve osrednjega objekta Nordijskega centra Planica, servisnih in ogrevalnih objektov se podpisujejo v studiu Stvar. Krajinska ureditev je bila v rokah studia Akka, studio Abiro pa je prevzel zasnovo skakalnic in pripadajočih stolpov ter zunanje in prometne ureditve celotnega centra s tekaškimi progami.

Planica dodatnih prostorskih poudarkov ne potrebuje

"Poglavitno izhodišče je bilo ustvariti prostorski red in ohraniti podobo 'zelene' Planice. To smo dosegli s pahljačasto razporeditvijo skakalnic, ki so v prostor umeščene tako, da delujejo spojene s pobočjem, obenem pa v dolinskem dnu omogočajo ureditev večjih ravnih površin, ki so potrebne za izvajanje prireditev," del projektih stališč pojasnjuje krajinska arhitektka Ana Kučan iz studia Akka.

Krajinska ureditev Planice povezuje vse objekte v prostoru z enovitim likovnim jezikom geometriziranega terena. Foto: Miran Kambič

Dolinsko dno se zdaj terasasto vzpenja. Vse objekte, vključno z osrednjim pa so umestili na rob, tako da ne ovirajo pogleda z dna doline. "Krajinska arhitektura povezuje vse objekte v prostoru z enovitim likovnim jezikom geometriziranega terena. Temu se je priključila tudi ureditev tekaškega štadiona na strehi informacijskega središča in ureditev novih tekaških prog," še dodaja Ana Kučan.

Na novo je speljana tudi cesta v Tamar, preurejeno je parkirišče. Strugo hudournika je bilo treba zožiti, saj čeznjo segajo izteki skakalnic, kjer potekajo treningi tudi poleti. Poskrbljeno pa je tudi za zadrževalnik za vodo oz. prostor za shranjevanje snega.

Drevesa kot sredstvo oblikovanja in za ustvarjanje doživetij

Nova ureditev, kot so zapisali v studiu Akka, gradi pomene na več nasprotjih: trdo in mehko, trajno in začasno, toplo in hladno, monumentalno in intimno, svoje k temu prispevajo tudi drevesa. Osnovni nabor zasajenih dreves je avtohton, "dodanih je nekaj pionirskih vrst za hitro urejevanje pobočij, najpomembnejše pa so oblikovalske odločitve o vzpostavljanju razmerij med odprtim in zaprtim, med barvami listja in oblikami krošenj. Tako drevo postane sredstvo za oblikovanje prostora in ustvarjanje doživetij," pojasnjuje krajinska arhitektka.

Parkirišče vzdolž ceste v Tamar je na novo zarobljeno s smrekami, ki ustvarjajo močan vizualni rob in obračajo poglede proti skakalnicam.

Poleg obnovljene velikanke so zgradili oziroma obnovili še sedem skakalnic s spremljajočimi objekti. Foto: Miran Kambič

Planica je specifična tudi v evropskem merilu, saj je avtorjem in avtoricam z interdisciplinarnim pristopom uspelo ustvariti morfološko mojstrovino, kjer arhitektura čim manj invazivno posega v prostor, s svojo zadržanostjo pa tako deluje še bolj veličastno. To je prepoznala letošnja komisija za nagrade na področju vizualnih komunikacij Trend.

Dinamična podoba osrednjega objekta

Arhitekturni poudarek nove zasnove predstavlja večnamenski osrednji objekt, ki s svojo dinamično podobo želi delovati povezovalno na ravni vseh naravnih in kulturnih prvih prostora, pravita arhitekta Marko Smrekar in Aleš Vodopivec iz studia Stvar, ki sta se podpisala pod zasnovo objekta. Foto: Vid Ponikvar

Kot izpostavljata arhitekta Aleš Vodopivec in Marko Smrekar iz studia Stvar, so posegi in gradnje v projektu izvedeni zadržano, a v sodobni interpretaciji uporabe tradicionalnih materialov. Skladnost in premišljenost celostne ureditve v odnosu do naravne in kulturne dediščine pa tako ne motijo vizualne podobe alpskega ambienta.

Arhitekturni poudarek nove zasnove predstavlja večnamenski osrednji objekt, ki s svojo dinamično podobo želi delovati povezovalno na ravni vseh naravnih in kulturnih prvih prostora, pravijo še v studiu Stvar. Pri čemer pa so pri zasnovi presodili, da naravni ambient alpske doline dopušča izpostaviti le manjši del objekta, ki omogoča tudi panoramske poglede. Z zunanjo ureditvijo odgovarja na potrebe vseh letnih časov.

Foto: Vid Ponikvar

Arhitektura – "skoraj nič"

"Arhitekt Mies van der Rohe je za svojo arhitekturo v sredini 20. stoletja dejal, da si je želel ustvariti 'skoraj nič'. Četudi danes s strogim minimalizmom ne morem več reševati zapletenih prostorskih problemov, pa sem mnenja, da je predvsem pri zasnovi in oblikovanju skakalnic še zmerom suvereno obveljalo in uspelo načelo Miesa. V praksi to pomeni, da smo se ob vsakem koraku načrtovanja zavestno spraševali, ali lahko isto naredimo tudi z manj oblikami, materiali in detajli. Ob tem moram seveda izraziti pohvalo tudi naročniku (Zavod za šport RS Planica, op. a.), da ga naši 'skromnost in suhoparnost pri oblikovanju skakalnic – predvsem v odnosu do razkošja, s katerim se bohotijo Nemci in Norvežani – nista nikoli spravljali v dvom. Naš koncept je v kontekstu specifike Planice hitro razumel in ga zagovarjal naprej v našem imenu," je jasen Matej Blenkuš iz arhitekturnega studia Abiro.

Arhitektura v dialogu z naravo

Ureditev Nordijskega centra Planica je zasnovana kot infrastruktura, ki se z zadržano arhitekturno govorico spoštljivo obrača proti naravi. "To velja tako za arhitekturo kot za krajinsko ureditev," meni Ana Kučan.

Disciplina investitorja in projektantov

Za enega od ključnih dejavnikov za uspešno uresničitev Nordijskega centra Planica v studiu Abiro poudarjajo premišljenost skupne idejne zasnove, ki je v naslednjih petih letih načrtovanja niso spreminjali. Disciplina investitorja in projektantov pri ključih izhodiščih in idejah, pa je "odraz zrelosti in izkušenj, ki so žal v slovenskem prostoru prej redkost kot pravilo", pravi Matej Blenkuš iz studia Abiro.