Japonska kultura se te dni predstavlja v Ljubljani

Čeprav se v Sloveniji z japonsko kulturo zadnje čase spoznavamo predvsem prek kulinaričnih doživetij, imate radovedni te dni priložnost, da se spoznate tudi z njihovo tradicionalno kulturo, predvsem glasbo in plesom. V okviru 14. evropske konference o japonskih študijah, ki jo vsake tri leta organizirajo v Evropi, se bodo letos v Ljubljani, gostiteljici dogodka, oglasili številni predavatelji in predavateljice, glasbeniki in glasbenice, ter plesalci in plesalke, skupno kar 900 udeležencev.

Pri tem pa se lahko navdušenci in navdušenke nad japonsko kulturo udeležite obkonferenčnih dejavnosti. Že nocoj bo ob 19. uri v knjižnici Otona Župančiča predavanje o japonski umetnosti, na katerem bo dr. Michiko Hirama predstavila štiri zvrsti japonske klasične uprizoritvene umetnosti: gagaku, no, bunraku in kabuki.

V soboto med 9.30 in 12. uro se bo izobraževanje nadaljevalo z delavnico japonske glasbe in plesa v Slovenski filharmoniji. V soboto bo na Dvornem trgu v Ljubljani koncert, v nedeljo ob 20. uri pa si boste v ljubljanski Drami zvečer lahko ogledali glasbeno-plesni program.

V Drami japonski ples z motivi kabukija Kot nam je v pogovoru povedala Nagisa Moritoki Škof, sicer zaposlena na ljubljanski filozofski fakulteti, so program, ki ga bo v Drami predstavila nevladna organizacija za japonsko kulturno dediščino Global Culture Nasu, prilagodili slovenskemu občinstvu. Bujo, tradicionalni ples, ki izvira iz 17. stoletja in ki motive črpa iz kabukija, japonskega plesnega gledališča, bodo predstavili v petih točkah, branje teh pa bo bistveno lažje, če se boste prej udeležili predavanja, svetuje Nagisa Moritoki Škof.

Za japonske plese je namreč značilno, da plesalec odigra osebe različnih spolov in starosti, različne družbene položaje in vloge. Kakšno vlogo pleše v danem trenutku, lahko razberemo iz njegovih kretenj, korakov in pripomočkov, ki jih uporablja. Obstajajo različna pravila: moški na primer hodi s prsti na nogah, obrnjenimi navzven, ženska pa s prsti, obrnjenimi navznoter. Poseben pomen imajo tudi pripomočki, kot so pahljača, brisača in dežnik. Občinstvo se lahko v skladu s temi pomeni zabava v svetu, ki ga uprizarja plesalec, so zapisali na spletni strani Drame.

V prvi točki Tridelen, Tok slapi, bomo lahko slišali tudi spremljavo ansambla šamisenov, bendžu podobnega glasbila s tremi strunami, v točki Tretji starec bodo predstavili ples sambaso, v točki Deževni štirje letni časi pa se bo pokazala ljubezen Japoncev do dežja. V četrti točki Devica Marija in akrobat, Lev iz Ečiga, bodo predstavili poulično glasbo severovzhoda, večer pa bodo sklenili s točko Dekle čaplja, kjer bo spet prav prišlo poznavanje japonskih kodov.

Tudi na tradicionalna glasbila lahko igramo rock Na vprašanje, kakšen odnos imajo Japonci do svoje tradicionalne kulture, nam je Nagisa Moritoki Škof povedala, da ta ni ravno priljubljena: "Za razumevanje japonske tradicionalne kulture je treba poznati kode, ljudem pa se tega ne da učiti, zato jim je tradicionalna kultura dolgočasna. Raje imajo zahodnjaški pop in rock, oziroma japonsko različico popa J-Pop.

Se pa v popularno kulturo zato vračajo tradicionalna glasbila, na katera ustvarjajo sodobno glasbo. Eno takšnih glasbil je že omenjeni šemisen, bendžu podobno tristrunsko glasbilo, na katerega danes ustvarjajo rock'n'roll.