Sobota, 24. 6. 2023, 14.10
1 leto, 5 mesecev
Irena Svetek: Kaj naj počnem z likom, ki nima nobenih težav?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,80
Pisateljica Irena Svetek na predstavitvi knjige Črni princ, zadnjega dela kriminalne trilogije, v kateri kot glavni lik nastopa tožilec Mio Aurelli.
Po odmevnih Rdeči kapici in Belem volku se pisateljica Irena Svetek vrača z novim kriminalnim romanom, Črnim princem, s katerim je sklenila trilogijo o Miu Aurelliju, državnem tožilcu, ki ne preganja le zločincev, ampak tudi lastne demone.
"Lik, ki nima nobenih težav, ne tvori zgodbe in je ne poganja naprej. Kaj naj z njim počnem, če v njegovem življenju vse deluje? Takšni liki niso dolgočasni le meni, ampak verjetno vsakemu bralcu," je pisateljica Irena Svetek pojasnila odločitev, da za protagonista svoje trilogije kriminalnih romanov postavi državnega tožilca Mia Aurellija, odvisnega od iger na srečo, malce pa tudi od alkohola.
Trije romani v treh letih
Aurellija je slovensko občinstvo spoznalo leta 2021 v romanu Rdeča kapica, s katerim se je Irena Svetek prvič predstavila kot piska kriminalnih romanov. Ker je bil odziv izjemno pozitiven, pri založbi Beletrina so jo razglasili kar za kraljico slovenske kriminalke, je padla odločitev, da bo Rdeča kapica prvi del trilogije. Leta 2022 je izšel drugi del, Beli volk, te dni pa je še Črni princ, brezpogojni konec trilogije o Miu Aurelliju, ki ga je ta teden predstavila skozi pogovor z odvetnikom in pisateljem Dinom Baukom.
"Ta zgodba je za Aurellija bolj osebna kot prejšnji dve," je na predstavitvi knjige dejala Irena Svetek, "prvič sem ga postavila tudi v sodno dvorano, predvsem pa je v tej knjigi precej bolj aktiven kot v prejšnjih dveh. Pognala sem ga do konca in se pri tem zelo zabavala."
Pisanje kriminalk je po eni strani vnaprej determinirano, saj zgodbe praviloma sledijo določeni formuli. "Že od samega začetka moraš vedeti, kako se bo zadeva razpletla, kako se bo zgodba končala, vse niti pa moraš zbrati in povezati v neko smiselno enoto. Od začetka moraš vedeti ne le, kdo je protagonist, ampak tudi, kdo je antagonist in kdo so vsi preostali liki," je pojasnila pisateljica, "je kot mozaik, kjer mora vsak košček pasti na svoje mesto, in ne moreš si privoščiti, da bi sredi romana zavil z zastavljene poti, ker se ti bo vse podrlo."
To pa še ne pomeni, da v tem žanru ni ustvarjalne svobode, je poudarila. "Kriminalka mi daje neverjeten poligon za ustvarjanje različnih likov, za igranje z njihovo duševnostjo, z njihovimi psihološkimi profili. Tako sproščam svojo domišljijo in če jih pri tem odpeljem v kakšne eksotične kraje, je to le še češnja na torti," je dejala.
Tako kot v prvih dveh knjigah tudi v Črnem princu ni ostala le v Sloveniji, temveč je dogajanje postavila tudi čez mejo, tokrat v Trst, na Sicilijo in na Susak.
Delo tožilca je spoznala prek svoje mame
"V vsakem romanu je dogajalni prostor izjemno pomemben. Zgodba je fikcija, predvsem kriminalke ne govorijo o nečem, kar se ljudem dogaja vsak dan, in zato potrebuješ teren, ki je zelo realen," je pojasnila pisateljica, ki vse kraje, o katerih piše, pozna iz prve roke. Prav tako pa iz prve roke pozna sodno okolje, njena mama je bila namreč tožilka: "Nedvomno je to vplivalo name. Seveda te morajo te stvari zanimati, mamo sem vedno spraševala o umorih. Od nekdaj me je fascinirala psiha ljudi, ki je nekako poškodovana."
Preberite še:
