Češka koča: več kot stoletna dediščina v slovenskem visokogorju

Ozadja o nastanku stavb tokrat nismo odkrivali na ulicah, temveč kar v gorah. Izbrali smo 116 let staro Češko kočo pod severno steno Grintovca v Kamniško-Savinjskih Alpah. Ta stoji na višini 1.543 metrov in med domovi v gorah izstopa zaradi svojega ohranjenega stavbarstva.

Od macesna do planinskega doma

Pot do cilja je dokaj strma in v zgornjem delu skalnata, zato smo morali obuti resne pohodne čevlje. Listanje po knjigah, s katerim si običajno pomagamo pri iskanju zanimivosti o mestnih stavbah, smo zamenjali za izletniški nahrbtnik, v katerega si človek zaradi prizanesljivosti do sebe ne naloži preveč. Za dobro uro hoje do Češke koče veliko opreme ne potrebuješ, čeprav kakšen obliž ne bi bil odveč. Je pa zato na cilju toliko bolj dobrodošla radovednost, nahrani jo lahko zgodovina planinske stavbe, ki se je, zapisana v zidove, ohranila nedotaknjena.

• Ste že glasovali za svojo najljubšo planinsko kočo? #finale
• TOP 10 planinskih postojank, ki ste jih izstrelili v finale

Pod severno steno Grintovca so planinski dom naredili iz macesnov, ki so jih izsekali na lokaciji, kjer zdaj stoji koča.

Odprava na Češko kočo je začela svojo pot dopoldan, kar je sicer za resne pohodnike že pozna ura. Še posebej, če se od tam odpravijo še na kakšnega od okoliških vrhov. A za nas, rekreativce, z izjemo gorskega reševalca, ki nas je spremljal, je bila izbira časa ravno prava. Na kraju, kjer so leta 1899 stoletja izsekavali macesne, da so kočo lahko zgradili, smo se posvetili stavbi.

Pot do vrha, kjer pozornost ni namenjena le naravnemu okolju, temveč tudi grajenemu.

Ravnina Spodnje Ravne - hojo poplača slikovitost okolice.

S posekom macesnov so poskrbeli za glavnino gradbenega materiala, ki ga zato ni bilo treba peš ali s konji prinašati na vrh. Znano je, da je gradnja planinskega doma potekala zelo hitro – eno leto je trajalo od temeljev do odprtja.

Dolgo časa je bila edina pot za oskrbo koče le planinska pot. Tako je bilo vse do 60. let prejšnjega stoletja, ko so zgradili tovorno žičnico.

Češki planinci na Jezerskem

Češko kočo, od koder izvira tudi ime, je zgradila češka podružnica Slovenskega planinskega društva (SPD), ki so jo ustanovili leta 1897 v Pragi. 19. stoletje je tudi čas, ki ga beležijo kot začetek organiziranega planinstva v Evropi. Gradnja Češke koče v začetku 20. stoletja je povezana z germansko-slovansko tekmovalnostjo v Avstro-Ogrski in z začetki gorskega turizma na Jezerskem, o ozadju nastanka planinskega doma pove Drejc Karničar, ki je bil na Spodnjih Ravneh pet let tudi oskrbnik.

Interes čeških planincev, ki so dali pobudo za gradnjo planinskega doma pod Grintovcem in vanj tudi investirali, Drejc Karničar, ki je bil oskrbnik Češke koče pet let, postavi v zgodovinski kontekst skupne države Avstro-Ogrske. "Zavedati se moramo pomena, ki ga je v tistem času imela Praga. Ustanovitev SPD kot češke podružnice pa je mogoče razumeti tudi skozi germansko-slovensko tekmovalnost tistega časa."

Gradnja je povezana tudi z zametki razvijanja gorskega turizma na Jezerskem, je še povedal sin legendarnega oskrbnika iz druge polovice prejšnjega stoletja Andreja Karničarja, ki je razširjene poletne sezone v koči preživljal 40 let, med letoma 1923 in 1998.

Dogovor s Kredarice

Dogovor o gradnji Češke koče je bil sklenjen 13. avgusta 1898 na Kredarici, medtem ko so njeno točno lokacijo izbrali leto pozneje. Za kočo velja, da je narejena v slogu češke kmečke hiše s streho s skodlami.

Dogovor o gradnji Češke koče je bil sklenjen 13. avgusta leta 1898 na Kredarici, medtem ko so njeno točno lokacijo izbrali leto pozneje.

A četudi gre pri koči za češko kmečko hišo, je Češka koča le interpretacija te gradnje, je povedala konservatorka Saša Roškar iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Okna, veranda, gang in kritina s skodlami so namreč stavbarske značilnosti iz tistega časa, ki jih je tudi sicer mogoče spremljati na Jezerskem. Izstopa pa polkrožni zaključek na strehi. "Ta polkrožni čop je drugačen od sicer poznanih čopov (zaključkov na strehah) iz tistega časa in tega prostora."

Izstopajoč detajl pri koči je njen polkrožni zaključek na strehi.

Nespremenjena je preživela več kot stoletje

"Pri Češki koči se mi zdi izjemno to, da je v vseh teh 116 letih svojo zunanjost ohranila nespremenjeno, z izjemo nekaj nujnih funkcionalnih prenov je takšna tudi večina notranjosti. Tako je materialna substanca koče ostala skoraj nedotaknjena," pravi konservatorka. Na neprecenljiv pomen najstarejše ohranjene koče v gorah pri nas je opozoril tudi Drejc Karničar.

Vezava lesene konstrukcije s spojem na lastovičji rep.

V koči je do danes ostala tudi osrednja izba, v kateri so še staro leseno pohištvo in okna. Stavba sicer še ni vpisana v register kulturne dediščine, čeprav je, kot pravi Saša Roškar, že nekaj časa v načrtu, da to storijo, saj si koča to zasluži.

Na zavodu za varovanje kulturne dediščine načrtujejo vpis Češke koče v register nepremične kulturne dediščine.

A ne glede na odsotnost tovrstnega varstva je zaradi odnosa lastnikov koča ostala praktično neokrnjena in povsem ohranjena, še pravi Saša Roškar. Pri tem izpostavlja fenomen Jezerskega, kjer je mogoče spremljati močen odnos do dediščine. "Na tem območju ljudje živijo v 500 let starih prenovljenih kmečkih hišah. Na Jezerskem je mogoče, da ljudje uporabljajo stare hiše, jih prenavljajo in ohranjajo. Pri tem gre za odnos, ki ga je nemogoče doseči s prisilo."

Ohranjena notranjost Češke koče.

116 let planinskega življenja

V Češki koči se tako že 116 let odvija planinsko življenje, ki je v številčnosti in raznovrstnosti obiska naraščalo iz leta v leto, še posebej v drugi polovici 20. stoletja.

V začetku stoletja je bilo v koči le šest ležišč. Zaradi vse večjega obiska in starosti so v Češki koči kljub nekaj nujnim funkcionalnim prenovam tudi notranjost ohranili pretežno nespremenjeno.

Ste že glasovali za Naj planinsko kočo 2016?