Sreda,
22. 4. 2015,
14.18

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

knjige založba Mladinska knjiga

Sreda, 22. 4. 2015, 14.18

8 let, 7 mesecev

Če želite brati knjige slovenskih avtorjev, jih morate kdaj tudi kupiti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Bralne navade nas uvrščajo v spodnji razred evropskih bralcev, javna sredstva za knjigo se v Sloveniji zmanjšujejo. Kakšna je prihodnost slovenske knjige in kdo jo soustvarja?

Gospodarska kriza je udarila tudi po založniškem sektorju. Čeprav se tiska več knjižnih naslovov, se naklada zelo zmanjšuje. Ljudje varčujejo pri knjigah, raje kot da bi jih kupili, si jih izposodijo v knjižnicah.

Ali založbe naredijo dovolj, da bi imele zanimive knjige, ki bi se prodajale tudi v Sloveniji? Glede na odgovore, ki smo jih dobili, trdijo, da delajo danes že skoraj vse, kar zmorejo in znajo, ter žogico vrnejo medijem, ki naj ne bi naredili dovolj za promocijo branja in kupovanja knjig.

Premajhna vloga knjig v medijih

Glavni urednik Mladinske knjige Bojan Švigelj vidi težavo tudi v sodobnih medijih, s katerimi knjiga hote ali nehote tekmuje: "Ljudje veliko časa posvečajo medsebojnemu elektronskemu komuniciranju, kar jemlje čas branju knjig." Okrca Javno agencijo za knjige, ki že nekaj časa obljublja zelo dobrodošlo dobro in močno oglaševalsko akcijo.

Pri založbi Učila upoštevajo okus svojih kupcev in knjižne naslove prilagodijo temu, kar bralci berejo: "Ljudje berejo, če jih stvar potegne, torej se v založbi trudimo, da izdajamo tovrstne knjige in skrbimo za tržno zanimiv knjižni program," meni direktor založbe Srečko Mrvar.

Šolo zapuščajo bralno in pisno nezreli otroci

Premalo denarja za promocijo knjige Slovenci smo mogoče res dobri bralci, a smo zelo slabi kupci knjig. Kako bi ta trend premaknili v prid založnikov? Pri založbi Miš dajejo veliko vlogo državi. "Če bi država znižala davek na knjigo ali vsaj vrnila plačane davke v založništvo, da bi založniki lažje oziroma sploh plačali promocijo knjig, bi bilo zagotovo bolje. V strukturi cene slovenske knjige denarja za promocijo ni. Nekoč mi je tuji založnik rekel, da si ne predstavlja biti založnik na trgu, ki je polovico manjši od Manhattna." Pri založbi Mladinska knjiga so dodali, da bi lahko z dobro zamišljenimi oglaševalskimi akcijami spodbujali tudi nakup, ne le branja knjig.

Kaj če bi brali manj in bi bilo tisto bolj kakovostno? Bronislava Aubelj je do slovenskih bralcev veliko bolj kritična, saj se ne strinja z ugotovitvijo, da smo dobri bralci. "Sodeč po seznamih najbolj branih knjig, ki jih objavlja Cobiss, ne bi rekla, da smo dobri bralci. Že mogoče, da veliko beremo, toda kakšne so te knjige? Je dober jedec tisti, ki poje veliko, ali tisti, ki jé dobro? Mogoče bi bilo bolje, da bi brali manj in bi bilo tisto kakovostno, vredno tudi nakupa. Zelo kakovostnih knjig (in tudi zelo poceni) je na voljo dovolj, a se jih vse preveč praši po skladiščih."

Po slovenskem založništvu je udaril tudi opazen premik k branju v angleščini. Vedno več ljudi bere v angleškem jeziku in knjige, ki so aktualne v svetu, takrat, ko bodo prevedene v slovenščino, to ne bodo več. Slovenija se težko kosa z angleškim trgom. Samo Rugelj v knjigi Izgubljeni bralec predlaga, da bi bilo najbolje, da tiskamo več slovenskih avtorjev in jim s tem omogočamo, da z veseljem še kaj napišejo. Vesna Milek, ena od bolje prodajanih slovenski avtoric, je kritično presodila, da te spodbude založnikov žal ni. Kako pa to spodbudo vidijo založbe?

Slovenski avtorji se slabše prodajajo V majhni založbi Miš, ki je znana po kakovostnih knjigah za mlade bralce, so cilj, ki so si ga zastavili ob ustanovitvi, da izdajo več domačih kot prevodnih knjig, dosegli. "Svoja besedila nam zaupajo odlični avtorji, rišejo nam najboljši ilustratorji. Žal pa je prodaja mladinskih in otroških knjig slovenskih avtorjev občutno slabša kot prodaja prevodnih del," žalostna ugotavlja Irena Miš Svoljšak.

Tudi pri Mladinski knjigi in založbi Modrijan so pritrdili, da se v njihovih založbah trudijo podpirati slovenske avtorje, pri založbi Učila pa je strategija malce drugačna, saj jim podpora slovenskih avtorjev ni tako pomembna. "Menimo namreč, da ljudje želijo brati zabavne knjige, pri tem pa jim je manj pomembno, ali je avtor tuj oziroma domač," meni Srečko Mrvar, direktor založbe.

Kaj lahko bralci naredimo za večjo naklado? Naš nasvet, kaj lahko bralci in kupci naredimo za večjo naklado slovenske literature, se ujema z nasvetom glavnega urednika Mladinske knjige Bojana Šviglja: "Bralci in kupci s svojim povpraševanjem v veliki meri soodločajo, katerih avtorjev bomo izdali več." Če želite imeti poleg vsega šunda še kaj kakovostnega branja, torej berite in kupujte takšne knjige.