Četrtek, 23. 3. 2017, 13.42
7 let, 2 meseca
Showcase v Slovenskem mladinskem gledališču
Apokalipsa današnjega sveta in drugo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,68
Ker Mladinsko ni samo slovensko in ker tudi Slovenija ni samo slovenska, so v Slovenskem mladinskem gledališču pripravili predstave z angleškimi nadnapisi. Na ogled so od danes naprej.
Vse do nedelje 26. marca so v Slovenskem mladinskem gledališču na ogled štiri predstave, ki so jih pripravili tudi z angleškimi nadnapisi.
Pomena umetnostne institucije, ki se odpira navzven na različnih ravneh, se v Slovenskem mladinskem gledališču lotevajo na različne načine, tokrat tudi skozi prevode predstav. Ali kot sami pravijo, da se umetnost nerada zadržuje samo na eni strani jezikovnih ravni, zato so pripravili Showcase – možnost ogleda štirih predstav tudi za govorce drugih jezikov.
Četrtek, 23. marca ob 19. uri: Človek, ki je gledal svet
Režija: Žiga Divjak
"Ko človek počasi umira in je pred tem dolgo bolan, je najbolj grozno to, da je vsak dan čisto malo slabše, tako malo, da tega niti ne opaziš. Morda celo pomisliš, da mu gre na bolje. Nato se spomniš: pred tednom je lahko sam vstal, zdaj pa se lahko samo še obrne. Potem na to pozabiš in čez čas z grozo presenečen opaziš, da se niti obrniti ne more več, da s težavo dvigne glavo. Takrat prvič sprevidiš neizbežno. Enako je s koncem sveta,"
besede Jakova Druskina v gledališkem listu vpeljuje avtorski projekt Človek, ki je gledal v svet. Predstava, ki problematizira današnji družbeni trenutek, v katerem se nam skozi dopuščanje obstoječega tako na ravni naših vsakdanjikov kot v širši perspektivi izmika naša prihodnost. Delo izhaja iz občutka, da konec sveta ni samo apokalipsa, ki tam nekje čaka, da se zgodi, temveč je vseprisoten v mikrokozmosu ljudi, družin, posameznikov brez glasu in mesta v svetu, ki se premika tako hitro, da praktično že miruje.
Sobota, 25. marca, ob 18.30: Naše nasilje in vaše nasilje
Po navdihu romana Estetika odpora Petra Weissa
Režija: Oliver Frljić
Predstava Naše nasilje in vaše nasilje opazuje Evropo, ki jo je – kako naivno – presenetila begunska kriza, Evropo, ki brez pomislekov pozablja na svojo kolonialno preteklost, medtem ko zapira meje tisočim, ki bežijo prav pred posledicami evropske in ameriške politike. Ob tem pa namerno pozablja, da je že sama izključenost oblika nasilja. Strah, ki ga naše stoletje uporablja kot orožje, pa predpogoj za sovraštvo, so o predstavi zapisali v Slovenskem mladinskem gledališču.
Predstava postavlja nekaj pomembnih vprašanj našega časa: Ali se zavedamo, da je naše blagostanje odvisno od tisoče mrtvih na Bližnjem vzhodu? Ali žrtve terorističnih napadov v Parizu in Bruslju objokujemo enako kot žrtve tistih v Bagdadu in Kabulu? V katerem trenutku smo začeli verjeti, da smo gospodarji resnice in da je naš Bog mogočnejši od drugih?
Sobota, 25. marca, ob 20 uri: mi, evropski mrliči
Simona Semenič
Režija: Sebastijan Horvat
Izhodišče za predstavo mi, evropski mrliči je besedilo Simone Semenič, za katero sta bila navdih predstava Dušana Jovanovića Žrtve mode bum-bum in poezija Srečka Kosovela. V delu gre za jasno družbeno kritičnost in formalni pogum ter odnos do možnosti za neko boljšo prihodnost.
"Predstava se ukvarja s smotrnostjo tako imenovanega angažiranega gledališča in z vprašanjem, kakšen smisel ima ta angažma v sistemu, ki ne samo da ne prepoveduje kritike, ampak jo predstavlja kot bistveni del umetniškega tržišča. V trenutkih krize, ko postaja ta niša vse večja in pomembnejša, je vse bolj jasno, da ne odpira možnosti za spremembe, ampak zgolj omogoča podaljševanje statusa quo," so zapisali v Slovenskem mladinskem gledališču. Odpira tudi vprašanje, kje je življenje in kje pleše nemoč.
Nedelja, 26. marca, ob 20 uri: Kompleks Ristić
Režija: Oliver Frljić
Gledališkoarheološka raziskava pod naslovom Kompleks Ristić je posvečena opusu Ljubiše Ristića, enega najpomembnejših režiserjev, povezanih tudi s Slovenskim mladinskim gledališčem.
Pozornost je namenjena predvsem režiserjevim predstavam, nastalim v obdobju od leta 1981 do 1985 v Slovenskem mladinskem gledališču, pa tudi njegovemu delu v Zagrebu, Splitu, v gledališčih drugod po Jugoslaviji in nazadnje Ristićevemu velikemu gledališkemu projektu KPGT (Kazalište Pozorište Gledališče Teatar). Projekt odpira razmislek o Ristićevih umetniških strategijah, njihovem pomenu za gledališče in družbo ter o njihovi političnosti.
