Sreda,
30. 4. 2014,
11.06

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

soline Evropska komisija

Sreda, 30. 4. 2014, 11.06

8 let, 7 mesecev

Piranska sol zdaj z evropsko zaščito

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Piranska sol je postala že 21. slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji.

Piranska sol je morska sol, ki se pridobiva izključno na področju Sečoveljskih in Strunjanskih solin na naravni podlagi, imenovani petola. To je centimeter debela, umetno gojena skorja, ki jo sestavljajo modrozelene cepljivke, sadra, karbonatni minerali ter v manjši meri tudi glina.

Vloga petole je dvojna – v prvi vrsti se sol ne meša z morskim blatom v podlagi in s tem pridobi na čistosti in beli barvi, deluje pa tudi kot biološki filter, ki zadržuje vgrajevanje posameznih ionov težkih kovin v kristal soli.

Pridelujejo jo zgolj ročno in s tradicionalnimi orodji

Piranska sol se prideluje po več kot 700 let starem izročilu, zgolj s tradicionalnimi orodji in izključno ročno, z dnevnim pobiranjem.

Ob kristalizaciji se sol oblikuje v bele do sive kristale, z mogočimi ostanki primesi naravnega izvora. Zaradi načina pobiranja so kristali soli krhki in hitro topni. Zrno soli ima po drobljenju izrazit vonj po morju. Piranska sol – solni cvet kristalizira na površini slanice v kristalizacijskih bazenih, kar mu daje posebno značilno kristalno strukturo, v kateri je ujeta slanica. Oblika kristala in v njem ujeta slanica pripomore k njegovi hitrejši topnosti.

Piranska sol je nerafinirana in ni prana, zato vsebuje mineralne sestavine v naravnem ravnotežju ter ne vsebuje nobenih aditivov.

Katere slovenske dobrote nosijo evropsko zaščito?

Pri Evropski komisiji je registriranih še 20 slovenskih proizvodov: Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Kočevski gozdni med, Tolminc, Bovški sir, Kraški med, Mohant (vsi z zaščiteno označbo porekla – ZOP); Prleška tünka, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ptujski lük, Kraški pršut, Kraški zašink, Štajersko prekmursko bučno olje, Kraška panceta, Slovenski med, Prekmurska šunka (vsi z zaščiteno geografsko označbo – ZGO); Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi, Prekmurska gibanica (vsi z zajamčeno tradicionalno posebnostjo – ZTP).