Med slovenskimi mojstri kuhanja in smučanja v italijanski Gorici

Že večkrat so nam omenili, da so Gusti di Frontiera oziroma Okusi na meji dogodek, ki ga je treba doživeti, pa nam kar ni uspelo priti čez mejo do stare Gorice. Morda tudi zato, ker se nam je zdelo, da gre za še eno v vrsti številnih vinsko-kulinaričnih veselic, ki so sicer prav fine, a so si precej podobne.

Prireditev, s katero živi vse mesto – dobesedno No, izkazalo se je, da je v Gorici precej drugače. Predvsem prireditev, ki jo v štirih dneh obišče več kot sto tisoč ljudi, ni omejena na trg ali ulico, ampak obsega praktično vse središče mesta. Tega so zaprli za promet (nismo opazili nikogar, ki bi zaradi tega izgubljal živce) in ga razdelili na četrti, ki so jih zasedle različne nacionalne oziroma regionalne kuhinje od furlanske do balkanske, avstrijske in sredozemske, severno- in latinskoameriške, britanske in srednjeevropske ter seveda slovenske.

K njim vas usmerjajo kažipoti, posejani po križiščih, na vsaki vstopni točki pa dobite tudi priročen zemljevid, da lažje najdete tiste dobrote, ki vas najbolj zanimajo. Mi smo tokrat britanske karije ter ocvrte ribe in čips, češka piva, izraelski kebab, mehiške čilije in avstrijske zavitke preskočili, saj nas je bolj zanimalo, kako se na tem veledogodku predstavljajo naše gore listi.

Slovenska četrt na nekoč glavni trgovski ulici v mestu Slovenci tudi letos zasedajo Raštel, tej nekdaj osrednji trgovski ulici v starem mestnem jedru, ki zdaj bolj ali manj sameva, po so vsaj za nekaj dni vdahnili stari sijaj in živahnost. Povsem na začetku smo naleteli na Uroša Fakuča iz novogoriške restavracije Dam, ki se je naselil v vinoteki Mama Angela – ta tudi sicer nosi slovenski podpis, saj je v rokah briške družine Četrtič.

Seveda so zato pri Fakuču v ospredju Četrtičeva vina, pri hrani pa se je tokrat odmaknil od svojih morskih specialitet in za štiri dni odprl Hišo tartufov, v kateri vam za zelo ugodnih 21 evrov sestavi meni s petimi tartufovimi jedmi: "ponarejenim" tartufom (kroglica skute in črnega tartufa, povaljana v sipino črnilo), narezkom salame in sira s tartufi, krompirjem, polnjenim z jajcem in tartufi, fuži s tartufi ter čokoladno-tartufovim pralinejem za posladek.

Pop-up lokal v stari prodajalni železnine Med slovenskimi ponudniki hrane sta tudi šempetrska restavracija Mark in grad Kromberk, medtem ko je najobsežnejšo slovensko vinsko ponudbo na "naši" ulici sestavil Borut Ličen, ki sicer vodi ljubljansko vinoteko Movia, v Gorici pa se predstavlja s svojim novogoriškim lokalom Fabrika.

V prostorih nekdanje prodajalne železnine Krainer je Ličen odprl pop-up lokal s pomenljivim imenom Fabrika goes to Krainer (Fabrika gre h Krainerju), v katerem je zbral nekaj največjih briških vinskih imen – Movio, Marjana Simčiča, Ščurka, Edija Simčiča, Jakončiča in Bjano, medtem ko za podlago skrbi šopek mojstrov, ki vam pripravijo vse od ocvrtih kalamarov na ražnjiču do ribeye steaka na žaru.

Kakšne zrezke ima rada Tina Maze? Že nekoliko utrujeni od vsega, kar je bilo treba poskusiti, smo se odpravili poiskat še najbolj zveneče slovensko ime, ki se je tokrat prvič predstavilo v Gorici. Kot se že nekaj dni govori, je namreč tam svoj steakhouse odprla Tina Maze, ki je, kot je povedala v pogovoru za Sportal, želela obiskovalcem ponuditi zrezek, kakršnega si je po napornih treningih tudi sama rada privoščila.

Fototermin za novinarje smo žal zamudili, v hiši Team to aMaze pa se je medtem nabrala že takšna množica radovednih in lačnih obiskovalcev, da si bomo florentinca za 35 evrov privoščili kakšen drug dan. Časa je na pretek, Okusi na meji bodo lačno in žejno ljudstvo tešili vse do nedelje zvečer.