Sreda,
2. 11. 2016,
15.11

Osveženo pred

8 let, 1 mesec

Oglasno sporočilo

Natisni članek

Natisni članek

piščanec solata ekološka pridelava ekološko meso meso

Sreda, 2. 11. 2016, 15.11

8 let, 1 mesec

Koristi ekološkega mesa za človeški organizem

Oglasno sporočilo

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si. Star pregovor, ki drži kot pribit. In če se poglobimo v to, kaj vse vsebuje industrijsko pridelana in predelana hrana, ki je sodobni človek zaužije največ, se je vredno vprašati tudi, kaj s tovrstno hrano človek vnaša v svoj organizem.

Meso v prehrani sodobnega človeka spada med glavne vire beljakovin. Sestavljene so iz esencialnih aminokislin, ki so temeljni gradnik naših mišic. Da bi človeško telo lahko zgradilo svoje lastne beljakovine, namreč potrebuje te ključne aminokisline, ki jih dobi s hrano. Piščančje meso, na primer, je eden najbogatejših virov beljakovin v prehrani človeka. Priporočen dnevni vnos beljakovin za povprečne odrasle je 59 gramov za moške in 47 gramov za ženske. Piščančje meso pa ni bogato le z beljakovinami, ampak tudi pomemben vir vitaminov in mineralov, ki jih naše telo potrebuje za svoje delovanje. Eden takih vitaminov je vitamin B12, ki prispeva k delovanju živčnega sistema, ima vlogo pri delovanju imunskega sistema, prispeva pa tudi k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter normalnemu psihološkemu delovanju.

Ob tem velja omeniti, da sta količina in kakovost telesu koristnih snovi v mesu odvisni predvsem od kakovosti mesa. Pri nakupu oziroma izbiri mesa je zato dobro nameniti pozornost tudi vzreji. Meso ekološko vzrejenih živali namreč vsebuje manj maščob in je manj kalorično, hkrati pa ima tudi višji delež maščobnih kislin omega 3, vitamina B12 ter pravo mero cinka in železa.

Mast vsebuje devet kalorij na gram, medtem ko beljakovine in ogljikovi hidrati vsebujejo le štiri kalorije na gram. Če torej v svojo prehrano večkrat vključite ekološko meso, si boste naredili veliko uslugo. Ob predpostavki, da na leto zaužijete v povprečju 30 kilogramov mesa, bi uživanje pretežno ekološkega  mesa pomenilo skoraj 18 tisoč zaužitih kalorij manj letno. Slovenci sicer na leto zaužijejo precej več mesa, celo več kot znaša svetovno povprečje, ki znaša 34 kilogramov na osebo na leto (vir: OECD). Po podatkih statističnega urada smo Slovenci v letu 2015 zaužili kar 88 kilogramov mesa na osebo.

Meso je tudi pomemben vir maščobnih kislin omega 3. Teh je v mesu živali iz pašne reje kar od dva- do štirikrat več. Maščobne kisline omega 3 imamo za tako imenovane dobre maščobe, saj igrajo ključno vlogo v vsaki celici človeškega telesa. Med vsemi maščobami so tudi najbolj prijazne do srca, zato so ljudje, katerih prehrana je bogata z maščobnimi kislinami omega 3, manj izpostavljeni različnim srčno-žilnim obolenjem. Maščobne kisline omega 3 prav tako zmanjšujejo tveganje za nastanek raka, koristne pa so tudi za človeške možgane.  

Največ maščobnih kislin omega 3 najdemo v morskih sadežih ter različnih oreških in semenih, veliko pa jih je tudi v mesu pašne živine. Tako je iz čisto preprostega razloga: te maščobe nastajajo v kloroplastu oziroma klorofilnih zrnih zelenih rastlin in alg. Pri kar 60 odstotih maščobnih kislin, ki so v travi, gre za maščobe omega 3.

Meso živali iz pašne reje ima poleg maščobnih kislin omega 3 tudi veliko vitamina E. Ta je naravni oksidant, ki povečuje imunsko odpornost in preprečuje poškodbe celic. Znižana raven tega vitamina v človeškem telesu je povezana s povišanim tveganjem nastanka kardiovaskularnih in rakavih obolenj. Ekološko pridelana živila, vključno z mesom, naj bi pomagala krepiti imunski sistem. Ljudje, ki se prehranjujejo s pretežno ekološkimi živili, naj bi bolje spali in imeli manj težav s čezmerno telesno težo v primerjavi s tistimi, ki kupujejo pretežno industrijsko pridelana in predelana živila. Ekološko meso zato še posebej priporočajo nosečnicam, mladim dekletom, ki jim primanjkuje železa, in seveda otrokom v razvoju.

Na koncu pa ne gre pozabiti niti na okus. Ekološko pridelano meso je boljšega okusa in ne nazadnje potrošniki raje posežemo po živilih, ki niso dobra le za naše splošno počutje, ampak zadovoljijo tudi naše brbončice.

Vir 1: eatwild.com
Vir 2: stat.si