Gostišče Jurg: slovenske dobrote in Dalmacija za zdraviliške goste

V našem najprestižnejšem zdravilišču se kar dobro malica v razkošnem in hudo dragem hotelu Aleksander ter spodaj, pod njim, v restavraciji Kaiser. K Jurgu, ki smo ga obiskali pred dnevi, pa se je treba odpraviti še malce naprej med griče proti Brestovcu. Velika hiša počiva v majhni dolini z imenom Jurg, po kateri je torej gostilna dobila ime, v bližini je opaziti ribnik, ob hiši je otroško igrišče, da o nekoliko posebni fontani, za katero so umetniško uporabili izpušni lonec očitno odmrlega avtomobila, niti ne govorimo.

In podobno je v sami hiši, ki ima jedilnice v dveh nadstropjih – domači in moderni oblikovalski prijemi, ki se bolj ali manj uspešno povezujejo v celoto. Med našim obiskom je imelo gostišče dneve dalmatinske kuhinje in parkirišča pred lokalom so nakazovala, da je gostov, ki jih marca zanima Dalmacija, razmeroma veliko. Komaj so našli mizo za našo ekipo.

Gostišče Jurg Male Rodne 20 3250 Rogaška Slatina

Telefon: +386 (0)3 5814 788, +386 (0)41 323 824 Elektronska pošta: info@gostiscejurg.si

Gostom je v skladu z dalmatinskim načrtom preigraval v črtaste modro-bele majice tekstilne tovarne Galeb oblečen duet Regula (harmonika, kitara in dva vokala). Ob našem prihodu so igrali Oči boje lavande, ki jo v originalu gruli Mladen Grdović. In ko smo se poslavljali, sta Dalmatinca povzela malo manj dalmatinsko Sierra Madre del Sur, ki jo v originalu pojejo tirolski lomilci src Schürzenjäger.

A naj bo dovolj o izboru glasbe, več bi pravzaprav morali povedati o spletni strani gostišča Jurg, ki ponuja marsikaj, a bi nujno potrebovala pregled veščega lektorskega očesa. Pa tudi vinski list smo pogrešali, čeprav pravijo, da ga ni čez osebni stik natakarja z gostom. A ni, da bi od vsakega natakarja pričakovali, da zna na pamet vsa vina, ki jih skrivajo na in ob pultu, pa še vse cene za povrh. Vseeno smo imeli nekaj sreče, čeprav nismo spoznali niti ene buteljke, ki jih sicer menda imajo. Naročili in dobili smo kozarec lepo pitnega Prahovega renskega rizlinga, ki se je pozneje izkazal za najboljšo pijačo popoldneva.

Sicer pa smo začeli po ustaljenem modelu, najprej mesni narezek, ki sta ga spremljali, to je treba reči, dve vrsti solidnega domačega kruha. Na krožniku so bili domača salama, dve vrsti slanine, budjola, lardo s papriko, zaseka, kumare, paprike, čebula … Zelo soliden izbor, ki smo ga popestrili z zelo kremno postrvjo, pašteto, ki jo postrežejo pod zvonom, napolnjenim z dimom, in ji priložijo oranžne ter črne ikre in hren. Razmeroma krepkim predjedem je sledila jušna serija, sestavljena iz sicer prijazne, a premlačne goveje juhe ter izjemne, zelo skoncentrirane čemaževe juhe. Mimogrede, ponujali so tudi ribjo juho v čast dalmatinski kuhinji, a smo napitek odklonili.

Nadaljevali smo s sosedovim (prva hiša zraven, so omenili) mladim popečenim sirom. Morda bi ga lahko narezali bolj na tanko in namesto rukole dodali najavljeno svežo solato, a ideja z bučnim oljem in mariniranimi kockami paprike se je zdela zanimiva. So bila pa pražena telečja jetrca presuha in te podrobnosti ni uspelo popraviti niti priloženi ajdovi kaši.

Nadaljevali smo s sosedovim (prva hiša zraven, so omenili) mladim popečenim sirom. Morda bi ga lahko narezali bolj na tanko in namesto rukole dodali najavljeno svežo solato, a ideja z bučnim oljem in mariniranimi kockami paprike se je zdela zanimiva. So bila pa pražena telečja jetrca presuha in te podrobnosti ni uspelo popraviti niti priloženi ajdovi kaši.

Poskusili smo še tipično hišno glavno jed - telečjo zarebrnico po rogaško, ki jo opremijo z mlinci in omako, ki bazira na čebuli. Verjetno najbolj nasitna jed, ki je šibila našo mizo. Da ne pozabimo, pri toplih mesninah so priporočili kozarec modre frankinje iz kleti Emino, ki ga nismo izpili do konca. Naj za usmeritev samo nakažemo, da imajo pri Jurgu, kar se glavnih jedi tiče, vse vrste plošč, ki so glede na naročila sosednjih miz še vedno priljubljene, sicer pa je mogoče dobiti peščico avtorskih jedi, četo biftekov in seveda nekaj ocvrtih jedi. Kadar ponujajo Dalmacijo, je na mizah, jasno, več lignjev in rib.

Pri sladicah so natočili pol kozarčka ne presladkega Horvatovega muškata in razvrstili tris sladic: panakota, jurkin sladoled na čokoladnih drobtinah in čokoladni fondant z borovničevo omako. Morda bi v prihodnosti veljalo uvrstiti med najboljše tri kakšno bolj lokalno sladico in finalizirati z žganico.

A ko smo ravno pri lokalnem, namesto Radenske strežejo Tempel iz bližnjega letovišča, kjer prebiva največ ruskih turistov pri nas, kar dokazuje tudi jedilni list v tujih jezikih, med drugim v ruščini. Za konec še cene: če ne boste pretiravali, lahko dobite ob nedeljah kosilo že za 12 evrov na osebo, obratno pa lahko bifteki presežejo ceno 20 evrov.

Povzetek

Gostilna v širšem območju Rogaške Slatine, ki ponuja manj avtorske hrane kot lokali v središču. Bližje so klasičnim slovenskim gostilnam, rado jih potegne v različne plošče in ocvrte dobrote.

Vinska ponudba, kolikor nam jo je uspelo videti, je nepretresljiva in upamo, da jo bodo v prihodnosti bolj jasno razgalili.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.