Gostišče Dolinšek: po domače na Vrhu

Če imate srečo z vremenom, je pogled z Vrha pri Boštanju nekaj posebnega. Na eni strani je Kum, na drugi Lisca, vmes pa manjši grički s kmetijami in sramežljivimi vinogradi. Gostišče, ki se lahko pohvali s takšnim pogledom, je kar malce prebogato opremljeno za poslovneže, birme, obhajila in poroke. Če boste v teh krajih prespali, pa boste ob sprehodih dobili še otroško, teniško in košarkarsko igrišče.

Tudi tisto sončno popoldne, ko smo se mudili na tistih koncih, je bila velika jedilnica pripravljena za večje družbe, ki jih v teh krajih nedvomno najbolj cenijo, naša manjša skupina pa se je skupaj z martinčki naslonila na sončne žarke. Lahko bi rekli, da se nas res niso nadejali. Jedilnega lista ni bilo, pa tudi vinska karta je umanjkala. Na srečo se je pozneje izkazalo, da lahko dovolj natančno razložijo obe ponudbi, nerodno je le to, da človek ne ve natančno, koliko bo za ponudbo plačal. In lahko vam zaupamo, da pri Dolinšku ni tako poceni kot v podobnih, a največkrat malo slabših "domačih" gostilnah. Krožniki na Vrhu so pač bolj dodelani, lepše oblikovani in okusnejši, kot smo navajeni v podobnih lokalih.

Pri hladnih predjedeh ponudijo klasičen karpačo, kraški pršut in prekajeno postrv, če pa se odločite za krožnik lokalnih mesnin, ne morete zgrešiti. V glavni vlogi sta papricirana "špehovka" in mešana domača salama s tretjino divjačine, tretjino pujsa in tretjino govejega mesa. Kolute naložijo na svežo zeleno solato, družbo delajo še vložene gobice in čebulice ter domač sir s papriko delajo družbo, omembe vreden dodatek pa je izjemen čatni iz svežih marelic in paradižnika.

Kot smo že omenili, pri Dolinšku nimajo vinske karte, čeprav imajo veliko različnih etiket. Nekaj po hladilnikih in policah okoli točilnega pulta, nekaj v posebni kleti, ki služi za predstavitev vinarjev. Tako lahko pri Dolinšku dobite na primer vse, kar počne Movia, podobno je z Marjanom Simčičem, nekaj je Edija Simčiča, pa Ščurka, Batiča, Rodice, Cvetka s Kogla, Dveri Paxa, Mansusa, kleti Krško, Prusa, Šukljeta, Urbajsa, Šumenjaka …

Naše omizje si je vroč dan hladilo z Mastnakovim penečim roséjem, pozneje pa smo pili novozelandski sauvignon iz oblačnega zaliva. Zakaj? Zato, ker smo vedeli, koliko stane. Pri vseh drugih vinih nam namreč ni uspelo ugotoviti cene. In kot veste, so vina v naših gostilnah lahko zelo različno draga. Škoda, da pri tako široki ponudbi – imajo tudi nekaj šampanjcev, bordojcev, burgundcev in Italijanov – ne natisnejo cenika vin. Pozneje so nam sicer po elektronski pošti sporočili, da je prišlo do nesporazuma in da imajo tako jedilni kot vinski list.

Kakorkoli, pri juhah smo poskusili obe, govejo, ki so ji dodali slastno naribano kašo, in bučno s popečenimi maslenimi kruhovimi kockami. Za glavno jed so tisto nedeljsko popoldne ponujali zrezke, telečjo pečenko, purana, medaljone, odojka in vse pojavne oblike kokošjih jedi, od ocvrtih do ovitih v slanino … Naše naročilo je vsebovalo tisto, kar so natakarji priporočili, torej hišne specialitete: ocvrtega kozlička in menda nenadkriljivo uležan in kar malce prevelik ramstek. Kosi kozlička so bili bolj za obiranje, ramstek je bil manj kompliciran. Pozneje se je izkazalo, da sta bila tudi visoko ocenjena – po 18 oziroma 22 evrov.

Pri sladicah so imeli na voljo palačinke in sladoled ter solnograške žličnike. Ko smo slišali za te, nismo prav nič oklevali in takoj ugotovili, da naredijo prave in ne približka (podobnega omleti), kakršnega smo v zadnjem času marsikje videli. Malinova marmelada je zgodbo samo še popestrila. Mimogrede, cena bolj ali manj kompletnega obroka je med 35 in 40 na osebo.

Povzetek

Izredno zanimiva lokacija v hribih nad Boštanjem. Klasične slovenske jedi, a vsaka s svojim posebnim receptom ali vsaj dodatkom, pa naj gre za omake, priloge ali marmelade.

Vinska ponudba je razmeroma široka (Primorska, Posavje, Štajerska, nekaj tujine), a o njej gostje niso dovolj informirani, za ceno ob vsaki steklenici pa tudi ne gre spraševati.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.