Četrtek, 2. 11. 2017, 4.02
7 let
Gostilna za Gradom: riba z imenom Woodstock
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,98
Najboljša gostilna v Kopru in ena najboljših gostiln na Primorskem ostaja na svojem mestu. Od našega zadnjega obiska pred mnogo leti niso spremenili skoraj ničesar.
Pravijo, da se konja, ki zmaguje, ne menja in to velja za lastnike najboljše koprske gostilne. Notranja oprema se v zadnjih letih ni spremenila, še vedno nimajo jedilnih listov, ampak vsak dan strežejo, kot pravijo, sveže in nekaj drugega. Podobno kot nekoč še vedno nimajo vinske karte. Oboje malce otežuje naročanje in tudi plačevanje, saj gost ne pozna cen jedi, ki jih naroča. Na koncu smo za hrano porabili nekaj več kot 60 evrov na osebo, a je bilo vredno. Serija ribjih jedi, ki so v celoti vezane na Jadransko morje od Piranskega zaliva do Kvarnerja in Dalmacije, je vredna svojega denarja.
Gostilna za Gradom
Kraljeva ulica 10, 6000 Koper
Telefon: 05 628 55 05
Začeli smo s solidnim penečim zelenom iz Agroindovih kleti. Skoraj presladko vino je mogoče pospremiti z grisini, včasih zelo popularnimi prigrizki, ki jih celo na Primorskem le še redko vidite na gostinskih mizah. Ves čas je na voljo tudi Lisjakovo olje, kasneje pa prinesejo klasičen beli kruh, kakršnega prav tako težko še najdete v gostilnah. Tistega iz pregovora ali reka: iz belega kruha se ne bomo delali norca. Za Gradom se v ozadju vrti predvsem rock, v našem večeru največ Pink Floydov, nekaj manj Bryana Adamsa.
In potem je prišel šef lokala, ki na podoben način kot Aleš Kristančič ali Zvonko iz Tramška skozi zgodbe predstavlja svojo dnevno ponudbo. Dodelan nastop, ki spravi gosta v dobro voljo. Še bolj kot Pucerjeva osnovna malvazija, ki so jo ponudili, kasneje smo videli, da imajo v hladilniku še Verus, Kozlovića, Kristalvin, Rojaca in Movio.
Sveža malvazija je napovedala zanimiv in že kar oprijemljiv pozdrav iz kuhinje. Šlo je za bučno juho s piškotom iz bučnih semen. Simpatična jed, daleč od miniatur, ki jih običajno dobimo v preostalih primerljivih lokalih. Je pa res, da so vse jedi v Semedeli razmeroma velike.
Brancinov karpačo ...
Pri hladnih predjedeh so v razprodani jedilnici ponujali kapesante in tudi škampe. "Frišne", brez vsega. Zaupam ribičem in s tem ni nikoli težav, je o svežih sestavinah razpredal šef, ki je imel tudi hobotnico s Paga in sardone na burati, nam pa je prinesel brancinov karpačo na brkinskih jurčkih in tatarski iz gamberov, ki ga potresejo z limetinim "kaviarjem", postavijo na rezine grenivke in mu priložijo pomarančni sladoled. Ker je bilo med gospodarjevim pripovedovanjem vse slišati tako slastno, smo vzeli tudi karpačo škampov - brez rukole, je poudaril šef -, ki ga obogatijo z granatnim jabolkom in olivno-pomarančnim eliksirjem iz hiše Lisjak.
... in karpačo škampov
Pa se tu še sploh ni končalo. Preden zagrizete v surove morske prebivalce, vam s tekočino, ki jo označijo za "čaj iz prepovedane rastline na M", zadimijo vso mizo. Podobno, kot to počne Tomaž Kavčič na Zemonu, le da za Gradom šef zraven zapoje še Smoke on the Water (Dim na vodi) nekoč popularnih rockerjev Deep Purple.
Dimni spektakel, ki spremlja hladne predjedi.
Pri vseh jedeh primaknejo krepke doze prilog, predvsem sadja in zelenjave, kar jedi osveži in bogati okus. Pri toplih predjedeh imajo veliko testenin, njoke napolnijo s tartufi in jim dodajo kanestrele, raviole polnijo z gofom in zraven ponudijo morskega ježka, lazanja je s sardoni in brez bešamela. Naša odprava je poskusila domače istrske pljukance z ragujem hobotnice (s Paga, kot so nam zagotovili) in vse popularnejšim bobom.
Pljukanci z ragujem hobotnice
In ker smo hoteli poskusiti vse, smo dobili še rezance, na katerih je bilo vse mogoče, največ različnih školjk, pa tudi nekaj rakcev se je skrivalo zraven. Izvrstno in domišljeno in tudi v tem primeru velja, da so jedi sicer obilne, a ne pretežke.
Pri glavnih so napovedovali medaljone grdobine na pireju čičerike in še nekaj jadranskih rib, ki jih najraje pripravljajo v soli. A preverjena klasika, in to bi, če drugega ne, lahko uvrstili na jedilni list, je jadranska tuna, poimenovana Woodstock. Zakaj tako ime? Ribo menda pripravijo v dimu prepovedanih zelišč, oblečejo jo v črni sezam, po vrhu pa potresejo zdrobljena konopljina semena in pečeno hrustljavo koprivo (ali je bila morda rukola). Zraven ponudijo tri omake: gvakamole, vasabi in žafran z vrtnico.
Tuna Woodstock takšno ime nosi zaradi dima "prepovedanega zelišča".
Pri sladicah so napovedali predelavo kremšnite brez pudinga, štruklje, ki jih jeseni polnijo s kostanjem, in nepravo panakoto z belo čokolado. Mi smo vzeli "ponarejen" tiramisu s čokoladno kremo in glasnimi pokalicami ter borovničev golaž s pistacijevim sladoledom. Izvrstno, smo se strinjali ob zaključnih žganicah, ki na mizo spet prispejo v dimu.
Borovničev golaž s sladoledom pistacije
Povzetek
Ortodoksna morska kuhinja, ki se z leti le malo spreminja. Osnova so sestavine, ki jih dnevno dobijo v ribarnicah ali pri svojih ribičih, potem jih (avtorsko) kombinirajo z zelenjavo, sadjem in drugimi prilogami.
Vinska ponudba je skromna, čeprav pogled na hladilnik pokaže nekaj zanimivih steklenic (Istra, Brda, Vipava in Štajerci), je pa čas, da jo uokvirijo, da bodo gostje lahko hrani sledili tudi z vinom.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
