Sreda, 18. 9. 2013, 12.54
7 let
Gostilna Tonček: pomlajeni okusi Prekmurja
V Prekmurju je že dolga leta nekaj izjemno zanimivih gostiln, med katere se počasi uvršča tudi Tonček iz Beltincev.
Za razliko od mnogih v okolici je lokal urejen moderno, skoraj italijansko, čeprav imajo po glavni jedilnici postavljenih za ščepec starih, lokalnih elementov. V ozadju vrtijo prijetno glasbo sedemdesetih, a za časa našega obiska je bil lokal slabo obiskan, čeprav, vsaj po jedilnem listu bi to lahko sklepali, so tudi pri Tončku sprejeli nekaj kompromisov, kar pomeni, da lahko postrežejo tudi jedi, ki s Prekmurjem in modernim odnosom do hrane nimajo veliko skupnega.
A namenoma smo se držali našega vodila, da najraje poskušamo lokalne in avtorske jedi. Pozdrav iz kuhinje je bil tako kar po našem okusu: račja in kokošja pašteta s črnim in belim sezamom, dušeno rdečo čebulo in domačo skuto z bučnimi semeni. Kar konkretna jed, še posebej skupaj z domačimi bombicami in polžki, ob kateri ponudijo soliden višnjevec ali slivovko, lahko pa tudi srebrno radgonsko penino.
Napadli smo mešane prekmurske predjedi, ki jih je bilo kar preveč, ampak so bile zanimivo pripravljene, da ne bi mogoče kdo pomislil, da lahko podoben krožnik ponudi neposredna konkurenca. Gorička šunka z narezanim, ne naribanim hrenom, meso iz tunke, domača klobasa, prepeličja jajca, jelenov karpačo, marinirani jurčki v poru, prekajene račje prsi s slivovim čatnijem, kumarična solata s koprom in jogurtom, zaseka, paradižnik, kumare in skuta z bučnim oljem. Krožnik za bogove, to je treba priznati, in če so običajno v teh krajih hladni krožniki zgolj mesni, lahko rečemo, da pri Tončku niti približno ni tako.
Podobno je z juhami, imajo čebulno, škampovo s tartufi, zelenjavno s česnovimi kruhki in seveda govejo, naše omizje pa se je odločilo, da bo šlo kot štrik za bikom. Naročili smo najmanjši mogoč kotliček bograča, da bi lahko tudi pozneje med glavnimi jedmi poskusili kakšen kos mesa. In čeprav se mora zgoraj podpisani pohvaliti, da je kot pomožno osebje že sodeloval pri kuhi nagrajenega bograča, moramo po drugi strani priznati, da je bil Tončkov ravno prav začinjen, lepo obarvan in bogato opremljen s koščki mesa. Smo se pa pazili kruha, da smo nadaljevali z račjimi prsi, ki jih pripravijo s trganci in postrežejo na sladki omaki jabolk.
Še ena lokalna in hudo bogata (da ne rečemo kar težka) jed je svinjski zrezek z ajdovo kašo, ki ga pokrijejo s šunko in z ajdovo palačinko s skuto. Da ne bi manjkala zelenjava, dodajo šopek stročjega fižola, ki ga zavijejo v domačo slanino. Človek potrebuje kar nekaj predaha, da pride k sebi ob tako konkretni hrani. Morda s kozarcem vina … Pravzaprav je ena največjih Tončkovih težav to, da nimajo vinske karte. Med naštetimi vini smo najprej izbrali hišno Bejlo, ki ga zanje naredijo pri Marofu (tudi rdeč cuvee pripravijo v Mačkovcih), nadaljevali pa smo z lani enim najboljših vin na svetu, Verusovim šiponom. Prvo vino je bilo solidno, drugo sicer veliko, a vsaj za naš okus vseeno nekoliko presladko.
Treba je priznati, da zaradi vseobsežnosti jedilnega lista ne moremo reči, da smo poskusili vse, je pa seveda res, da je bilo marsikaj takšnega, kar koncev koncev ne spada ob Muro: recimo škarpena, tunin namaz, hobotnica, sardoni, ribji fileji, lignji s tatarsko omako ter čevapčiči in pleskavice … Po drugi strani se utegnemo pozimi še enkrat vrniti in poskusiti ajdove žgance, dodole, kuhano domačo klobaso in ciganski kotlet.
Kljub rahli preobjedenosti se nismo odrekli klasični gibanici in lahko rečemo, da je bila prav takšna, kakršna mora biti, kar seveda pomeni, da je naša odprava pokala po šivih, še posebej tisti del, ki je poskusil tudi čokoladno kremo z viljamovko in spektakularno dodano vaniljevo kremo. Imajo še čokoladno torto, zavitke in ajdove palačinke z orehi, kar bomo tudi poskusili pozimi, če bo le čas. Smo pa na koncu naše odprave dobili še zdravilo, ki razkuži obilno malico (od 30 do 35 evrov na osebo) – sliva v zmerno močnem žganju.
Povzetek
Gostilna Tonček je moderna gostilna z izjemno ponudbo klasične prekmurske kuhinje, kot jo lahko dobite tudi pri Rajhu ali pri Rotundi. Le mestoma je nekaj bolj avtorska in takrat je najboljša,včasih pa je na žalost s škampi, tartufi in pleskavicami malce preširoka.
Vinska ponudba je vezana na lokalne in štajerske vinarje: P&F, Marof, Verus … Na žalost ponudbe ne znajo ponuditi v tiskani različici.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.