Gostilna Gombač: kopica testenin in divjačina v Lokvi

Ne smemo pozabiti, da ima Lokev uradno certificirano pršutarno za kraški pršut, eno treh v Sloveniji, zraven pa še tri solidne gostinske obrate. Pri Muhi smo že bili, danes bo nastopila gostilna Gombač, najmanj pretenciozna, a od našega zadnjega obiska očitno prenovljena oštarija. Naj samo omenim, da smo bili z obiskom pred nekaj meseci rahlo nezadovoljni, a smo bili lačni in zato veseli, da so nam vsaj nekaj malega skuhali. Tokrat smo si zadali daljši postanek.

Časi niso več naklonjeni posedanju v naravi, zato smo morali zadovoljiti s posedanjem v glavni jedilnici. Moderni toni, ne pa pretirane barve ali bog ne daj medenina, dajejo videti, da je zapihal nov veter, čeprav se ponudba v zadnjem letu ali dveh ni bistveno spremenila. V ozadju so vrteli Radio Koper in njihove čestitke s pozdravi, kar je pomenilo malo manj narodno in bolj zabavno glasbeno podlago, kot če bi vrteli Veseljaka ali čestitke z velikega radia.

Začelo se je, kot je treba in kot je prav, je pa že vinska karta pokazala, da se za razliko od mnogih kraških gostiln pri Gombaču ne kanijo predati lokalni sceni, zato imajo kar nekaj vina iz centralnih koprskega in briškega kombinata. Med malico smo na hitro poskusili teran od kmeta v bližnjih Kazljah, pa briško mešano rdeče in belo. Ni dvoma, pili smo že bolje, a po pravici povedano se zdi večji problem, da v vasi, kjer domuje certificiran kraški pršut in kjer kmetje v okolici res znajo sušiti svojo robo, odgovorni brez sramu navrže, da ima kraški pršut iz Šepulj iz obrata Kras, kjer na leto pripravijo na sto tisoče svinskih nog. Iz iste tovarne je bila tudi suha salama, dodali so soliden sir, še boljše olive in kruh, ki je svoje najboljše dni preživljal že pred časom.

Na srečo so se stvari izboljševale v naslednji fazi, ob mnogih jušnih možnostih si od burje prešiban gost mora zaželeti jote. Ni bila slaba, gosta, taka, ki pogreje, čeprav si pri nas na Barju predstavljamo, da je tekočina bolj kiselkasta. Pri Gombaču imajo tudi govejo juho in ričet, če pa ste še bolj resni ljubitelji toplih predjedi, imajo bataljon kanelonov, pastičev, njokov, štrukljev … Na tem mestu je treba reči, da je bila v disciplini tople predjedi ne tako dolgo nazaj najboljša gostilna Filipič, ki jo je denacionalizacija najprej pregnala iz najlepšega vrta v Križu, potem pa so izgubili boj za goste na novi prenovljeni lokaciji.

Ampak tudi pri Gombaču znajo narediti marsikaj: naša mala ekipa je pojedla špinačni štrukelj, zelenjavni pastičo s pečenkino omako in velike njoke z ragujem. Morda kot zanimivost: upal bi si trditi, da smo tris z enakimi jedmi naročili pred več kot desetletjem in tako kot takrat je gladko zmagal špinačni štrukelj. Kljub dokončanim trem serijam jedi se nihče od nas ni odrekel še glavni. Tisti večer so imeli kup različnih zrezkov in pečenk, da o piščancih in kračah niti ne izgubljamo besed, ampak naša miza se je odločila za gozdna bitja. Za dobro pripravljen zajčji hrbet, spet z velikimi njoki, kar je eden od zaščitnih znakov gostilne v Lokvi, in mehak zrezek divjega prašička z žlico lastne omake in polento.

Ampak štajersko-ljubljanska naveza, ki se je pripravljala natančno popisati obisk na Krasu, še ni bila povsem sita in gospodar je lahko ponudil palačinke in nekaj zavitkov - za odtenek bolj čvrst bi lahko bil mešan s slivami, malinami, grozdjem in jabolki. Po drugi strani so imeli še povsem jabolčni zavitek in panakoto, a mi smo se ušteli in dobili preveč kremast ali če hočete preveč smetanast (domač) tiramisu. Mimogrede, še najbolj lokalen napitek smo pili ob odhodu. Ponudili so ne presladek teranov liker iz kraške zadruge, tak fin za na konec …

Povzetek

Gombač je tipična kraška gostilna, v kateri bolj kot s pršutom blestijo z različnimi testeninami. Zanimiva je tudi divjačina, drugo pa se ne loči preveč od ponudbe v drugih koncih Slovenije.

Vinska karta bi morala biti pomembnejši del ponudbe, na žalost pa med primorci, ki jih ponujajo, manjka še kakšen konkretnejši domačin, morda Vinakras ali celo Čotar in Tavčar.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.