Četrtek, 15. 9. 2016, 4.00
7 let, 1 mesec
Domačija Kabaj: večerja na dvorišču briškega vinarja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,08
Jesen je čas, ko se jedci vrnejo k osnovam, k domačijam, turističnim kmetijam in podobnim ponudnikom jedače in pijače. V Brdih, v enem najlepših koncev domovine, jih je kar nekaj.
Medtem ko se gospodar Jean Michel Morel v večji meri ukvarja z vini, je ženski del družine usmerjen k hrani, namenjeni v prvi vrsti gostom, ki na domačiji tudi prespijo, lahko pa jo dobite tudi brez uporabe sob. Te so bile tistega večera tako ali tako razprodane.
Domačija Kabaj Morel
Šlovrenc 4, 5212 Dobrovo
Telefon: 05 39 59 560
Brda so pač Brda, tako na naši kot na italijanski strani so preprosto uspešnica. Pa naj gre za vina ali češnje, za gostilne ali vinske kleti. Za razliko od drugih delov sveta, kjer se lahko pohvalijo z dobrim vinom (Bordeaux, Toskana, Burgundija …), so lastniki kleti znani posamezniki, ne pa sive dolgočasne multinacionalke s piarovci, ki oxfordsko angleščino govorijo bolje kot svoj materni jezik. Ko se bo to spremenilo tudi pri nas, bo verjetno drugače, konec koncev smo v nekaterih delih naše dežele že dobili velike tuje lastnike, ki jih ne zanima romantika ponudbe.
Tudi naše omizje, dokler še lahko, izkorišča ponudbo malih kmetov in vinarjev, kamor gotovo spadajo tudi Kabajevi. Pri njih smo torej večerjali tistega toplega večera, ko je bilo v Brdih zelo težko dobiti mizo, sobe pa sploh ne. Člani družine so, vsaj tako se je zdelo, stregli na desetine gostom, hkrati pa so delali na kmetiji in med trtami.
Meni, ki ga strežejo na simpatičnem dvorišču, je bil preprost, ponujali so razmeroma moderno, poudarjeno svežo in lahko hrano. Temu primerna je bila prva jed, solata z mocarelo, obogatena z briškim pršutom, kumarami, olivami in paradižnikom. Lep začetek. Porcija bi bila sicer lahko večja, za pršut, to je treba reči, pa niso znali povedati, s katere kmetije prihaja. Saj veste, da briškega pršuta ni lahko dobiti.
Solata z mocarelo, briškim pršutom, kumarami, olivami in paradižnikom
Ob prvi jedi so priporočali penino iz bližnje briške zadruge, v preostalih fazah pa so imeli samo lastna, torej Kabajeva vina. Seveda, če imaš doma tako kakovostne napitke, je jasno, da širša ponudba ni tako nujna. V bistvu najraje priporočijo kar vinsko spremljavo, ob vsaki jedi kozarec drugega vina, kar pomeni, da dobite štiri jedi in sladico s štirimi kozarci vina za 50 evrov. To ni veliko za razkošne restavracije, za turistično kmetijo pa gotovo ni poceni.
Na domačiji Kabaj ob hrani, jasno, točijo Kabajeva vina.
Naše omizje se načrta ni povem držalo. Res smo najprej poskusili že skoraj oranžno Ravan – tako so poimenovali nekdanji briški tokaj – in res smo še pili rebulo, ki je bila določena v meniju, potem pa smo se, bolj zaradi okusa kot zaradi kakovosti, odločili, da bomo pili enega najboljših merlotov v teh krajih, Kabajev letnik 2011.
Jajčevci na beli polenti
Vrnimo se k hrani. Druga, le za odtenek konkretnejša jed od začetne solate so bili pečeni jajčevci, oviti v panceto, na beli polenti, tretja pa ravioli, pardon, raviol, polnjen z bučkami. Bolj kot testeninam je bil podoben mafinu ali tortici, ki so jo obogatili z bučnim oljem. Odlična jed, lahko bi pojedli vsaj dve takšni porciji, pa nam ne bi škodilo.
Raviol z bučkami in bučnim oljem
V osrednjem delu večerje je blestel jagenjček, ki so ga izpod peke potegnili za glavno in hkrati najboljšo jed večera. Ob polnem krožniku solate so sliko dopolnjevali še hren, korenje, krompir in balzamični kis.
Jagnje izpod peke
Sladica je bila melonina. Pravzaprav melona v omaki melone z meringami in poletnimi rožicami. Sicer miniaturna jed, ki je do konca razveselila razprodano dvorišče domačije. Švicarje, Nemce, Francoze, Poljake in celo Slovence. Na kmetiji pri Kabaju stvari potekajo počasi, za pet omenjenih jedi, brez pozdrava iz kuhinje, potrebujejo kakšne tri ure, da jih prinesejo lačnemu občinstvu.
Sladica: melona v dveh oblikah
Kaj pa finale? Imajo širok izbor žganic od tropinovcev do methane, od bolj zeliščnih do sadnih. Poskusili smo žganje iz pomarančnih olupkov in žganje iz koščic marelic.
Povzetek
Domačija, ki ob svojih pridelkih ponuja še sobe in obroke hrane. Trudijo se z lokalno, a modernizirano kuhinjo, ki jo ponujajo v majhnih dozah. Pri Kabaju ni zrezkov, ki visijo s krožnika, in kilogramov krompirja. Okusi so povezani, v času našega obiska so bile vse jedi natančno izdelane in okusne.
Vinska karta ob Kabajevih vinih – kozarec njegove pijače je lahko od dva pa kar do osem evrov – vsebuje samo še peneče vino Quercus.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
