Angelo Gaja, eden velikih svetovnih vinarjev

"Bilo je tako, kot bi komar hotel seksati s slonom: zelo nevarno in prav nič prijetno," je pozneje izjavil Angelo Gaja. Komar bi bil on, slon Mondavi. Ali pa obratno.

Angelo Gaja je eden izmed vinskih vizionarjev. Njegova družina, ki je pred 300 leti v italijansko pokrajino Piemont pribežala iz Španije, ima že 150-letno vinarsko tradicijo. Toda šele Angelo je s svojo drzno vizijo in inovacijami njihova vina postavil v svetovni vrh. Gaja Barbaresco je statusni simbol, tako kot Château Lafite, Petrus ali Krug.

Prav to, da je v prvi plan postavil vini barbaresco in barolo iz lokalne sorte nebbiolo, je bilo presenetljivo. S tem se ni strinjal niti njegov oče in večkrat sta si bila v laseh zaradi pridelave vina. Pa čeprav sta se izjemno spoštovala in Angelo še vedno trdi, da je za vse uspehe pravzaprav zaslužen njegov oče. Poleg izbire sorte je bil drzen tudi pri barikiranju, ki v sedemdesetih letih pretekla stoletja v tem delu Italije ni bilo v navadi. Ker je bil odločen, da bo prodajal le vrhunsko vino, se je lahko zgodilo, da je zavrgel celoten letnik. Leta 1984 se je odločil, da 1.100 hektolitrov vina ne bo prodal pod znamko Gaja Barbaresco, ker ni bilo dovolj dobro, in ga je prodajal kot namizno vino iz soda. Naslednje leto so njegov barbaresco pri reviji Wine Spectator razglasili za najboljše vino, ki je bilo kadarkoli pridelano v Italiji.

Angelo Gaja prisega na lokalno. Nekoč je dejal, da je nebbiolo kot Marcello Mastroianni, cabernet pa kot John Wayne: "Če bi bil cabernet moški, bi vsak večer v spalnici opravil svojo dolžnost, toda vedno na enak način. Nebbiolo pa bi bil tih moški v kotu, ki ga je težko razumeti, a je bolj kompleksen."

Angelo Gaja napoveduje, da bodo nova modna muha postala njegova bela vina. Pri 71 letih je posle formalno predal svojima hčerkama, a nič ne kaže, da bi zares zapustil vinograde in klet. Tako kot njegov oče: do smrti mu je gledal pod prste.