Tom Hooper na gradu Rihemberk snema Alamuta

Avtorske pravice za veliki roman Vladimirja Bartola ima založba Sanje, ki je že pred leti sporočila, da se za prenos na film zanimajo velika režiserska imena, a niso želeli razkriti podrobnosti.

Zdaj je film po mednarodno odmevnem romanu v rokah režiserja Toma Hooperja, ki je zaslovel s filmoma Kraljev govor in Nesrečniki. Scenarij za film je po dogovoru z založbo Sanje napisal Guillaume Geoffrey Martinez.

Projekt je zavit v tančico skrivnosti in nastaja s pomočjo zasebnih sredstev, saj v Slovenskem filmskem centru o njem uradno ne vedo ničesar. Da snemanje poteka na gradu Rihemberk, je sicer korak v smeri nove filmske politike, ki jo načrtuje minister Uroš Grilc. Slovenija naj bi prav s pristnimi lokacijami privabila tuje filmske ekipe.

V Braniku naj bi jutri sklicali novinarsko konferenco, na kateri bodo pojasnili nekatere podrobnosti in vzrok za tako skrivnosten začetek snemanja.

Dogajanje romana Alamut je pisatelj oprl na zgodovinsko izpričane dogodke v 11. stoletju v Perziji. Osrednji lik je Hasan ibn Saba. Karizmatični verski voditelj, čigar ime Iranci še danes izgovarjajo s strahospoštovanjem, je od Alaha poslani prerok, ki izza okopov svojega orlovskega gnezda, gradu Alamut, vodi pravo sveto vojno proti perzijskemu cesarstvu.

Alamut je prvič izšel leta 1938, njegovo vrednost pa je svet začel odkrivati in ceniti šele več desetletij pozneje. Roman je postal zelo aktualen tudi po 11. septembru leta 2001. Zdaj ne mine leto, da ne bi izšla nova izdaja.

Do danes je knjiga doživela 33 izdaj v 11 jezikih, piše na spletni strani založbe Sanje. Alamut je leta 2005 doživel uspešno gledališko različico v režiji Sebastijana Horvata. Že takrat pa je bila v zraku tudi ideja o filmu.