Oskarji skozi leta: 2001–2012

73. Gladiator

Režija: Steven Soderbergh (Preprodajalci) Glavna m. vloga: Russell Crowe (Gladiator) Glavna ž. vloga: Julia Roberts (Erin Brockovich) Stranska m. vloga: Benicio del Toro (Preprodajalci) Stranska ž. vloga: Marcia Gay Harden (Pollock) Spominska nagrada Irvinga G. Thalberga: Dino De Laurentiis

Zmagovalca 73. podelitve je bilo težko napovedati, saj so imeli kar trije filmi resne možnosti za uspeh – Gladiator Ridleyja Scotta, ki se je potegoval za 12 kipcev, Prežeči tiger, skriti zmaj tajvanskega režiserja Anga Leeja, ki je zbral 10 nominacij, in Preprodajalci Stevena Soderbergha, ki so bili nominirani za 5 oskarjev. Za najboljši film je bil na koncu razglašen zgodovinski ep Gladiator, ki je prejel pet oskarjev, kipca pa se je razveselil tudi Russell Crowe – čeprav so se kritiki strinjali, da je uspeh filma slonel na njegovi prepričljivi upodobitvi generala-sužnja-gladiatorja Maximusa, so številni menili, da bi si avstralski zvezdnik nagrado prej zaslužil za vlogo v drami The Insider. Ridley Scott je moral priznati premoč Soderberghu, ki je bil istega leta nominiran še za režijio Erin Brockovich – to se je zgodilo prvič po letu 1938, ko se je za režijski kipec z dvema filmoma potegoval Michael Curtiz, ki pa je na koncu ostal praznih rok. Preprodajalci so bili uspešni v štirih kategorijah, tudi v kategoriji najboljšega stranskega igralca, medtem ko je naslovna vloga v Erin Brockovich prinesla oskarja hollywoodski kraljični Julii Roberts. Robertsova se je zahvalila vsem, pozabila pa je na resnično Erin – pozneje je zvezdnica dejala, da se ji bo "zahvalila na poseben način". Prežeči tiger, skriti zmaj je bil razglašen za najboljši tujejezični film, po številu prejetih kipcev pa se je izenačil s Preprodajalci. Za presenečenje je poskrbela Marcia Gay Harden, ki je v kategoriji najboljše stranske igralke premagala favoritko Kate Hudson (Skoraj popularni). Še vedno pa ne moremo pozabiti Bjork in njene znamenite labodje oprave.

74. Čudoviti um (A Beautiful Mind)

Režija: Ron Howard (Čudoviti um) Glavna m. vloga: Denzel Washington (Dan za trening) Glavna ž. vloga: Halle Berry (Bal smrti) Stranska m. vloga: Jim Broadbent (Iris) Stranska ž. vloga: Jennifer Connelly (Čudoviti um) Častna oskarja: Sidney Poitier, Robert Redford Spregledan: režiser Baz Luhrmann za Moulin Rouge, Mulholland Drive

Podelitev oskarjev se je preselila v dvorano Kodak, kar je pomenilo, da so kipce po dobrih štirih desetletjih prvič podeljevali na domačih – hollywoodskih – tleh. Čeprav leto 2001 ni postreglo z izrazitimi filmskimi presežki, je Akademija poskrbela, da se je podelitev zapisala v zgodovino – v obeh glavnih igralskih kategorijah sta namreč slavila temnopolta igralca. Denzel Washington je prejel svoj drugi kipec za upodobitev skorumpiranega policista v trilerju Dan za trening, Halle Berry pa je bila kot prva afro-američanka razglašena za najboljšo igralko. Presenetil je britanski veteran Jim Broadbent, ki je v kategoriji najboljšega stranskega igralca slavil pred favoriziranim kolegom Ianom McKellenom, ki je bil nominiran za vlogo čarovnika Gandalfa v Gospodarju prstanov: Bratovščini prstana – fantazijski spektakel Petra Jacksona se je moral na koncu zadovoljiti s štirimi tehničnimi kipci. V ženski konkurenci je z vlogo v filmu Čudoviti um pričakovano slavila Jennifer Connelly. To je bil eden od štirih oskarjev za biografsko dramo, ki je bila nagrajena tudi za najboljši film in za najboljšo režijo – kipca se je razveselil Ron Howard, ki je v 70. letih televizijsko občinstvo navduševal v vlogi najstnika Richia Cunninghama v priljubljeni seriji Srečni časi. Akademija je s častnima oskarjema počastila dve hollywoodski legendi, ki sta kipca že prejeli – Sidneya Poitiera in Roberta Redforda. Uvedena je bila kategorija za najboljše animirane celovečerce, v kateri je slavil Shrek, na prireditvi pa se je prvič pojavil Woody Allen, ki je v luči napadov 11. septembra napovedal filmski kolaž, posvečen njegovemu domačemu New Yorku.

75. Chicago

Režija: Roman Polanski (Pianist) Glavna m. vloga: Adrien Brody (Pianist) Glavna ž. vloga: Nicole Kidman (Ure do večnosti) Stranska m. vloga: Chris Cooper (Prilagajanje) Stranska ž. vloga: Catherine Zeta Jones (Chicago) Častni oskar: Peter O'Toole

Na 75. podelitvi je s šestimi oskarji slavil Chicago – prvi muzikal po Oliverju! iz leta 1968, ki je bil razglašen za najboljši film. Oskarja za stransko vlogo je prejela Catherine Zeta-Jones, ki je na odru kar žarela od sreče – z možem Michaelom Douglasom sta namreč pričakovala rojstvo njunega prvega otroka. Najbolj predvidljiva kategorija je bila kategorija najboljše igralke, saj ni bilo nikogar, ki bi podvomil, da bo oskarja prejela Nicole Kidman, ki se je za kipec potegovala že prejšnje leto za vlogo v muzikalu Moulin Rouge, tokrat pa je navdušila z odlično upodobitvijo pisateljice Virginie Woolf v drami Ure do večnosti. Podobno predvidljiva je bila tudi nagrada, ki jo je prejel Chriss Cooper za stransko vlogo v kultnem Prilagajanju. Druge kategorije so postregle z večjimi presenečenji. Nihče ni pričakoval, vključno s podeljevalko Barbro Streisand, da bo za najboljšo pesem razglašena Eminemova rap uspešnica iz 8 milj, ki je premagala favorizirane rockerje U2 – Tolpe New Yorka Martina Scorseseja so tako kljub desetim nominacijam ostale brez ene same nagrade. Kipec se je namreč izmuznil prav tako favoriziranemu Danielu Day Lewisu – v kategoriji najboljšega igralca je z vlogo pianista, ki je preživel grozote varšavskega geta, slavil Adrien Brody. Brody, ki je poskrbel za enega najbolj čustvenih zahvalnih govorov v zgodovini podelitev, in za nepozabni poljub, s katerim je presenetil podeljevalko Halle Berry, je postal pri 29-ih najmlajši nagrajenec v tej kategoriji. Pianist - delno avtobiografska drama Romana Polanskega je prejela še oskarja za najboljši prirejeni scenarij in za najboljšo režijo – Polanski, v sumljivih okoliščinah obtožen posilstva mladoletnice, se podelitve seveda ni udeležil. Kontroverzni Michael Moore je prejel oskarja za dokumentarec Bovling za Columbine in na odru okrcal predsednika Busha, častnega oskarja pa je Akademija podelila Petru O'Toolu, ki je bil pred tem nominiran že sedemkrat in ostaja eden od legend, ki nikoli niso prejele tekmovalnega oskarja.

76. Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev (The Lord of the Rings: The Return of the King)

Režija: Peter Jackson (Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev) Glavna m. vloga: Sean Penn (Skrivnostna reka) Glavna ž. vloga: Charlize Theron (Pošast) Stranska m. vloga: Tim Robbins (Skrivnostna reka) Stranska ž. vloga: Renne Zellweger (Hladni vrh) Častni oskar: Blake Edwards

Dvomov o zmagovalcu 76. podelitve, ki je bila prestavljena na februar, ni bilo – fantazijski spektakel Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev je slavil v vseh enajstih kategorijah, v katerih je bil nominiran (s čimer je postal rekorder – pred tem sta popoln uspeh doživela muzikal Gigi in Zadnji kitajski cesar, ki sta prejela devet kipcev), po številu prejetih kipcev pa se je spektakel Petra Jacksona izenačil z rekorderjema Ben-Hurom in Titanikom. S tem je Akademija počastila trilogijo, ki se je začela z Bratovščina prstana in nadaljevala z Stolpoma in ki ostaja eden največjih dosežkov v zgodovini filma. Tako zahtevnega projekta se ni lotil še nihče – snemanje spektakla, ki temelji na knjižnih uspešnicah J.R.R. Tolkiena, je potekalo 274 dni, pri njem je sodelovalo 25.000 ustvarjalcev, proračun je znašal 300 milijonov dolarjev, vsi trije deli pa so v svetovnih kinematografih zaslužili skoraj tri milijarde dolarjev. Noben od enajstih oskarjev, ki jih je prejela Kraljeva vrnitev, pa ni bil podeljen v igralskih kategorijah. V moški konkurenci sta z vlogama v Skrivnostni reki Clinta Eastwooda prvič slavila Sean Penn in Tim Robbins, najboljša stranska igralka je za vlogo v romantičnem epu Hladni vrh postala Renee Zellweger, za najboljšo glavno igralko pa je bila razglašena južnoafriška lepotica Charlize Theron, ki se je v filmu Pošast preobrazila v serijsko morilko Aileen Wuornos. Theronova je v tekmi za kipec premagala najmlajšo nominiranko vseh časov v kategoriji glavne igralke – komaj 13-letno Keisho Castle Hughes, ki je navdušila z nastopom v Legendi o jezdecu kitov. Častnega oskarja je Akademija podelila režiserju Blakeu Edwardsu, ki se je podpisal pod klasike Zajtrk pri Tiffanyju, Victor/Victoria, Dnevi vina in vrtnic in Rožnati panter.

77. Punčka za milijon dolarjev (Million Dollar Baby)

Režija: Clint Eastwood (Punčka za milijon dolarjev) Glavna m. vloga: Jamie Foxx (Ray) Glavna ž. vloga: Hillary Swank (Punčka za milijon dolarjev) Stranska m. vloga: Morgan Freeman (Punčka za milijon dolarjev) Stranska ž. vloga: Cate Blanchett (Letalec) Častni oskar: Sidney Lumet Spregledani: Jim Carrey za Večno sonce brezmadežnega uma

Čeprav je bil Letalec – biografija Howarda Hughesa v režiji Martina Scorseseja – vodilni film 77. podelitve tako po številu nominacij (11) kot po številu prejetih kipcev (5), ni bilo dvoma, da je bil Scorsese znova veliki poraženec podelitve. Za ustvarjalce Letalca se je večer začel dobro – oskarja za najboljšo stransko igralko je za odlično upodobitev hollywoodske legende in rekorderke po številu prejetih kipcev Katherine Hepburn prejela Cate Blanchett. Letalec je slavil še v štirih tehničnih kategorijah, končnica podelitve pa je pripadla Clintu Eastwoodu in njegovi športni drami Punčka za milijon dolarjev, ki je bila razglašena za najboljši film – Eastwood in Hillary Swank pa sta bila že drugič razglašena za najboljšega režiserja oziroma najboljšo igralko. Punčka za milijon dolarjev je prvega oskarja pričakovano prinesla tudi Morganu Freemanu. Še manj presenetljiva je bila zmaga Jamiea Foxxa v kategoriji najboljšega glavnega igralca – Foxx, ki je bil pred tem bolj znan po komičnih vlogah, na svoj igralski talent pa je prvič opozoril z vlogo v trilerju Stranski učinki, je z odlično upodobitvijo legendarnega slepega glasbenika Raya Charlesa pobral skoraj vse igralske nagrade, zato je bil oskar samo še formalnost. Častnega oskarja je prejel lani preminuli veliki režiser Sidney Lumet, ki se ga spomnimo po mojstrovinah Dvanajst jeznih mož, Serpico, Umor na Orient Ekspresu, Pasje popoldne, Televizijska mreža in Obtožnica.

78. Usodna nesreča (Crash)

Režija: Ang Lee (Gora Brokeback) Glavna m. vloga: Philip Seymour Hoffman (Capote) Glavna ž. vloga: Reese Witherspoon (Hoja po robu) Stranska m. vloga: George Clooney (Siriana) Stranska ž. vloga: Rachel Weisz (Zvesti vrtnar) Častni oskar: Robert Altman Spregledana: 2046, Ligenj in kit

Oseminsedemdeseta podelitev, ki je bila zaradi zimskih olimpijskih iger v Torinu prestavljena na 5. marec, je v končnici postregla z enim največjih presenečenj v zgodovini oskarjev – v nasprotju z vsemi pričakovanji je v najprestižnejši kategoriji slavila drama o rasizmu Usodna nesreča, ki je premagala favorizirano mojstrovino Goro Brokeback. Vzrok za to presenetljivo odločitev so številni pripisali dejstvu, da je v Akademiji najštevilčnejše zastopana igralska branža, ki je dala prednost filmu, v katerem se tare znanih hollywoodskih obrazov in ki se odvija v Los Angelesu. "Kavbojska gej romanca" Anga Leeja, ki je vodila po številu nominacij (8), se je morala na koncu zadovoljiti s tremi kipci – za prirejeni scenarij, glasbo in najboljšo režijo –, medtem ko so trije nominirani igralci iz filma – Heath Ledger, Jake Gyllenhaal in Michelle Williams ostali praznih rok. Pravzaprav je bil najpomembnejši oskar za Usodno nesrečo edino presenečenje tistega večera – v igralskih kategorijah so pričakovano slavili Philip Seymour Hoffman, Resse Witherspoon, George Clooney in Rachel Weisz. Clooney, ki se mu letos obeta kipec v kategoriji najboljšega igralca, se je leta 2006 za kipce potegoval z dvema filmoma, je bil nominiran v štirih različnih kategorijah: Siriana mu je prinesla oskarja v kategoriji najboljšega stranskega igralca, z Lahko noč in srečno pa se je potegoval za oskarje za režijo, scenarij in najboljši film. S častnim oskarjem se je Akademija oddolžila Robertu Altmanu, ki je skupaj s Hitchcockom rekorder po številu neuspešnih nominacij za režijo – oba sta jih zbrala pet.

79. Dvojna igra (The Departed)

Režija: Martin Scorsese (Dvojna igra) Glavna m. vloga: Forest Whitaker (Zadnji škotski kralj) Glavna ž. vloga: Hellen Mirren (Kraljica) Stranska m. vloga: Alan Arkin (Naša mala mis) Stranska ž. vloga: Jennifer Hudson (Sanjske punce) Spregledan: Otroci človeštva

Na 79. podelitvi oskarjev je končno prišel na svoj račun veliki Martin Scorsese, ki se mu je zlati kipec izmikal dvajset let – vse od leta 1980, ko je bil nominiran za režijo Pobesnelega bika. Peta nominacija je bila za Scorseseja srečna, oskarja pa so mu podelili trije kolegi: Steven Spielberg, Francis Ford Coppola in George Lucas. Čeprav obstaja soglasje, da Dvojna igra ne dosega kakovosti Scorsesejevih preteklih mojstrovin, ni bilo - sodeč po stoječih ovacijah - v dvorani nikogar, ki enemu največjih režiserjev vseh časov kipca ne bi privoščil. Uspeh je bil popoln, ko je bila Dvojna igra razglašena še za najboljši film leta. Kljub temu, da Dvojno igro krasi bleščeča zvezdniška zasedba – Jack Nicholson, Leonardo DiCaprio, Matt Damon, Alec Baldwin, Martin Sheen in Mark Whalberg –, je bil Whalberg edini igralec v filmu, ki je bil nominiran za oskarja, v kategoriji stranske moške vloge pa je moral priznati premoč presenetljivemu zmagovalcu Alanu Arkinu. Nobeden od njiju ni veljal za favorita – to je bil Eddie Murphy, ki je v glasbeni drami Sanjske punce navdušil v vlogi glasbenega menedžerja, številni pa menijo, da si je možnosti za kipec zapravil s komedijo Norbit. Zato pa je z vlogo v Sanjskih puncah slavila poraženka glasbenega tekmovanja Ameriški idol Jennifer Hudson, ki je postala šele tretja temnopolta prejemnica oskarja v kategoriji stranske igralke. Glavni igralski kategoriji sta bili odločeni že dolgo časa pred podelitvijo, v obeh pa sta slavila igralca, ki sta upodobila resnične osebnosti – Forest Whitaker, ki je v filmu Zadnji škotski kralj odlično upodobil diktatorja Idija Amina, in Hellen Mirren, ki je navdušila v vlogi britanske kraljice Elizabete II.

80. Ni prostora za starce (No Country For Old Men)

Režija: Joel in Ethan Coen (Ni prostora za starce) Glavna m. vloga: Daniel Day Lewis (Tekla bo kri) Glavna ž. vloga: Marion Cotillard (Življenje v rožnatem) Stranska m. vloga: Javier Bardem (Ni prostora za starce) Stranska ž. vloga: Tilda Swinton (Michael Clayton) Spregledan: Preden hudič izve za tvojo smrt

Usoda jubilejne 80. podelitve je bila zaradi stavke scenaristov dolgo časa negotova, na koncu pa so tik pred podelitvijo na veselje prirediteljev spor rešili in prireditev, ki jo je prvič povezoval voditelj Jon Stewart, je lahko potekala nemoteno. Akademija je z zlatimi kipci nagradila rekordno število celovečernih filmov – enajst –, največ nagrad – štiri – pa je prejel triler Ni prostora za starce. Joel in Ethan Coen sta prejela vsak po tri kipce – za režijo, scenarij in najboljši film, kipec pa si je z nepozabno vlogo (in pričesko) morilca Antona Chigurha priigral tudi Javier Bardem. Bardem je bil eden od štirih neameriških igralcev, ki so na 80. podelitvi prejeli oskarje, kar se je zgodilo prvič po letu 1964. Z glavno vlogo naftnega mogotca v mojstrovini Tekla bo kri si je že drugega oskarja priigral Daniel Day-Lewis. Francozinja Marion Cotillard, ki je nase prvič opozorila v komični akcijski uspešnici Taksi, pa je akademijo prepričala z vlogo znamenite pevke Edith Piaf v biografski drami Življenje v rožnatem. Najbolj presenetljiva je bila za razglasitev zmagovalke v kategoriji stranske igralke – Britanka Tilda Swinton je premagala favorizirani Amy Rian (Zbogom, punčka) in Cate Blanchett (Sedem obrazov Boba Dylana), ki se je za oskarja potegovala tudi v kategoriji najboljše igralke, in sicer s filmom Elizabeta: Zlata doba.

81. Revni milijonar (Slumdog Millionaire)

Režija: Danny Boyle (Revni milijonar) Glavna m. vloga: Sean Penn (Milk) Glavna ž. vloga: Kate Winslet (Bralec) Stranska m. vloga: Heath Ledger (Vitez teme) Stranska ž. vloga: Penélope Cruz (Ljubezen v Barceloni) Spregledan: Vitez teme

Enainosemdeseto podelitev je bila ena redkih, ki je ni povezoval komik – ta čast je namreč pripadla avstralskemu akcijskemu zvezdniku Hughu Jackmanu, ki je občinstvo najbolj navdušil s plesno točko. Zmagovalni film prireditve je postal Revni milijonar, ki je bil nominiran za deset oskarjev, na koncu pa je slavil v osmih kategorijah. Za najboljšega režiserja je bil razglašen Britanec Danny Boyle, ki je gledalce navdušil že v 90. s prvencem Plitki grob in s kultnim Trainspottingom. Revnemu milijonarju je po številu prejetih oskarjev sledil Nenavadni primer Benjamina Buttona v režiji Davida Fincherja, ki pa je bil kljub temu poraženec večera, saj je bil nominiran za trinajst oskarjev, na koncu pa je slavil samo v treh tehničnih kategorijah. Večer je bil uspešnejši za ustvarjalce filma Milk – biografska drame o prvem izvoljenem geju na katero od političnih funkcij, ki je prejela oskarja za najboljši izvirni scenarij in za najboljšega igralca. To je bil že drugi oskar za Seana Penna, ki pa ni veljal za favorita – številni so kipec napovedovali prejemniku zlatega globusa Mickeyju Rourku, ki se je z vlogo v Rokoborcu vrnil med igralske zvezde. Z vlogo nepismene nekdanje nacistične paznice, ki se v drami Bralec zaplete v razmerje s precej mlajšim moškim, si je Kate Winslet v šestem poskusu vendarle priigrala oskarja. Penélope Cruz, ki je slavila z romantično dramo Ljubezen v Barceloni, se je pridružila četici igralcev, ki so si oskarja zaslužil z nastopi v filmih Woodyja Allena. Najbolj čustvena nagrada je bila podeljena v kategoriji stranskega igralca – Akademija je oskarja posthumno podelila Heathu Ledgerju, ki je v Temnem vitezu nepozabno upodobil Batmanovega nasprotnika – dementnega Jokerja. Številni oboževalci Vitez teme pa so Akademiji zamerili, ker največje uspešnice leta ni nominirala za najboljši film, prezrla pa je tudi režiserja Christopherja Nolana.

82. Bombna misija (The Hurt Locker)

Režija: Kathryn Bigelow (Bombna misija) Glavna m. vloga: Jeff Bridges (Neukročeno srce) Glavna ž. vloga: Sandra Bullock (Zgodba o prvaku) Stranska m. vloga: Christoph Waltz (Neslavne barabe) Stranska ž. vloga: Mo'Nique (Precious) Častni oskar: Lauren Bacall

Dvainosemdeseta podelitev oskarjev je bila v marsičem prelomna – prvič po letu 1944 je bilo za najprestižnejšega oskarja nominiranih deset filmov, prireditev pa sta po 24-ih letih znova povezovala dva voditelja – priljubljena igralca Alec Baldwin in Steve Martin, ki se je v tej vlogi pred tem preizkusil že dvakrat. Televizijska kamera se je tisti večer osredotočala na Kathryn Bigelow in Jamesa Camerona – nekdanja zakonca, ki sta se s filmoma Bombna misija in Avatar potegovala za devet kipcev. Na koncu je slavila Bigelowa, ki je postala sploh prva ženska prejemnica oskarja za najboljšo režijo, Bombna misija pa je bila razglašena tudi za najboljši film. Vojna drama je s štirinajstimi milijoni prihodkov v ameriških kinematografih najmanj dobičkonosen film, ki je prejel najprestižnejšega oskarja. Ironično, saj je v tekmi premagal Avatarja – najdobičkonosnejši film vseh časov. V kategoriji najboljšega igralca je z dramo Neukročeno srce slavil veteran Jeff Bridges, med igralkami pa je ta čast doletela Sandro Bullock, ki je Akademijo prepričala z vlogo v presenetljivi uspešnici leta – po resničnih dogodkih posneti drami Zgodba o prvaku. Bullockova je postala prva igralka, ki je istega leta prejela oskarja za najboljšo žensko vlogo in zlato malino za najslabšo vlogo (v komediji Vse o Stevu), hkrati pa je ena redkih zvezdnic, ki so to "nagrado" prevzele osebno. Avstrijski igralec Christoph Waltz je prejel oskarja za vlogo nacističnega iskalca Judov v Tarantinovih Neslavnih barabah, v ženski konkurenci pa je s stransko vlogo v filmu Precious slavila temnopolta komičarka Mo'Nique. Častnega oskarja je prejela legendarna Lauren Bacall, ki je zaslovela že v 40. letih s filmi, ki jih je posnela skupaj z Humpreyjem Bogartom (s katerim se je pozneje tudi poročila), za oskarja pa je bila nominirana samo enkrat, in sicer leta 1996 za stransko vlogo v filmu Ogledalo ima dva obraza.

83. Kraljev govor (The King's Speech)

Režija: Tom Hooper (Kraljev govor) Glavna m. vloga: Colin Firth (Kraljev govor) Glavna ž. vloga: Natalie Portman (Črni labod) Stranska m. vloga: Christian Bale (Borec) Stranska ž. vloga: Melissa Leo (Borec) Spregledan: Pisatelj v senci

Veliki zmagovalec 83. podelitve oskarjev je postala britanska zgodovinska drama Kraljev govor, ki je bila nominirana za 12 oskarjev, na koncu pa je prejela štiri najprestižnejše kipce – za najboljši film, režijo, glavnega igralca in izvirni scenarij. Da bo oskarja prejel Colin Firth, ki je bil prejšnje leto nominiran za vlogo homoseksualnega profesorja v prvencu modnega oblikovalca Toma Forda Samski moški, ni bilo vprašljivo, medtem ko je bil precejšnje presenečenje oskar za režijo – praktično neznani Britanec Tom Hooper je premagal favoriziranega in uveljavljenega režijskega mojstra Davida Fincherja, ki se je za kipec potegoval z dramo o nastanku facebooka Socialno omrežje. Film, ki je dolgo časa veljal tudi za favorita za osvojitev glavne nagrade, se je na koncu moral zadovoljiti z oskarji za prirejeni scenarij, montažo in glasbo. Oskarja si je z vlogo baletke v srhljivi drami Črni labod Darrena Aranofskyja priigrala (in priplesala) Natalie Portman, ki je bila prvič nominirana za stransko vlogo v Bližnjih odnosih, tokrat pa je v kategoriji najboljše igralke premagala Annette Bening. Stranska igralska oskarja sta pripadla soigralcema iz boksarske drame Borec – Christian Bale je slavil že ob svoji prvi nominaciji, medtem ko je bila Melissa Leo pred tem nominirana že za glavno žensko vlogo v neodvisnem filmu Zamrznjena reka. Akademija se je z nominacijo za režijo vsaj delno oddolžila Christopherju Nolanu, katerega Izvor je prejel štiri kipce, nominiran pa je bil tudi za najboljši film.

84. Umetnik (The Artist)

Režija: Michel Hazanavicius (Umetnik) Glavna m. vloga: Jean Dujardin (Umetnik) Glavna ž. vloga: Meryl Streep (Železna lady) Stranska m. vloga: Christopher Plummer (Začetniki) Stranska ž. vloga: Octavia Spencer (Služkinje) Spregledan: Drive

Na lanski podelitvi nagrad je slavila francoska ljubezenska drama Umetnik – črno-belo posvetilo nememu obdobju filma –, ki je prejela pet oskarjev: za najboljši film, režijo, glavnega igralca, kostumografijo in izvirno glasbo. Umetnik je postal šele drugi nemi film v 85-letni zgodovini teh nagrad, ki je prejel najprestižnejši kipec – to je uspelo samo še vojni drami Krila, ki je oskarja prejela na prvi podelitvi leta 1929. Enako število kipcev kot Umetnik je nanizal Hugo Martina Scorseseja, ki je slavil v tehničnih kategorijah (fotografija, scenografija, montaža zvoka, zvočni učinki in vizualni učinki), medtem ko je Scorsese znova ostal praznih rok. Za najboljšega igralca je bil razglašen Jean Dujardin, ki je postal pri francoski prejemnik te nagrade, v tekmi zanjo pa je premagal favorita Georgea Clooneyja, ki je kritike navdušil z vlogo v komični drami Potomci. Dvajset let po svojem drugem oskarju in z rekordno sedemnajsto nominacijo je na svoj račun znova prišla veteranka Meryl Streep, ki si je tretji kipec priigrala z vlogo prve britanske premierke Margaret Thatcher v biografski drami Železna lady, film pa je slavil še v kategoriji najboljše maske. Najboljša stranska igralka je pričakovano postala Octavia Spencer, šesta temnopolta igralka z oskarjem. Oskarja za najboljšega stranskega igralca je prejel Christopher Plummer, ki je z 82 leti postal najstarejši oskarjevec za igro – pred tem je ta rekord pripadal Jessici Tandy, ki je pri 80. prejela oskarja za glavno vlogo v Šoferju gospodične Daisy. "Le dve leti si starejši od mene, kje si bil vse moje življenje?" je nagrado komentiral Plummer.

Kateri filmski ustvarjalci bodo slavili na 85. podelitvi in se s tem z zlatimi črkami zapisali v zgodovino oskarjev? Odgovor na to vprašanje bomo zvedeli že jutri!