OCENA FILMA: Zmagovalec

Ob misli na film s športno tematiko, še več, z zgodbo o bejzbolu, se nam pred očmi odvrti znani scenarij in preverjena formula. A Moneyball, ki ga je slovenski distributer prevedel v Zmagovalca, pomeni odmik od pričakovanega tako glede zgodbe kot glavnega igralca, Brada Pitta. Ta je tokrat Billy Beane, nekdaj tudi sam igralec, ki pa je na igrišču pogorel in se pozneje preusmeril v iskalca talentov. Gre za resnično zgodbo, Beana pa spoznamo v času, ko je športni menedžer moštva Athletics v Oklahomi in skuša sestaviti ekipo za novo sezono. Z nizkim proračunom ne more konkurirati večjim klubom in v iskanju prave rešitve mu v oči pade mladi računalničar, pravzaprav skoraj statistični čudežni deček Peter Brand (Jonah Hill). V iskanju rešitve se zanese na njegove statistične izračune in moštvo sestavi iz igralcev, ki veljajo za odslužene ali kako drugače ne ravno idealne izbire (so preveč čudni, prevečkrat poškodovani, preveč težavni), a imajo določene sposobnosti, ki bi lahko bile podcenjene. Vsaj statistika pravi, da so podcenjeni, in Billy se v pomanjkanju drugih možnosti brezkompromisno oklene svojega načrta. Drugi seveda niso tako razumevajoči do njegove spremembe pravil igre, začetni porazi pa zamajejo zaupanje vodstva v njegove sposobnosti. A Billy vztraja in vzporedno razgali še osebno zgodbo s športnim poslom.

Zveni predvidljivo, pa vendar ni. Pravzaprav film deluje presenetljivo sveže in se za nameček sploh ne ubada z romantičnimi pogledi na igro. Ne gre za glorificiranje določenega športa, kot smo vajeni, ampak za izlet v ozadje, v "mašinerijo", ki poganja to igro, in v osebno zgodbo človeka, pri katerem so osebni motivi nezgrešljivo povezani s širšim "poslanstvom". Bolj ko Billy Beane plava proti toku, bolj postaja osebno vpleten. Sam nikoli ne potuje z igralci, ker noče poznati njihove zgodbe; igralci so zanj kot figure na šahovnici, ki jih mora biti pripravljen zamenjati ali izgubiti v vsakem trenutku. Ne, to ni zgodba o moštvu posameznikov skozi prizmo bejzbola, to je zgodba o posamezniku skozi prizmo poslovne plati športa. Čeprav to zveni hladno, neosebno in nekako nepomembno, kot stranska zgodba pri športu, pa vendarle ni in ravno v tem se izkaže Brad Pitt in njegovo mojstrstvo. Kot Billy bije sprva neprizadeto in vsega naveličano bitko, ki pa se prepleta z izkušnjami in spomini iz preteklosti in postane nekakšno osebno poslanstvo, vse skupaj pa tako inteligentni scenarij kot njegova interpretacija postrežeta brez pretiranega romantiziranja, a vseeno zelo intimno.

Zmagovalec je šele drugi celovečerni igrani film režiserja Bennetta Millerja, ki si je sicer že s prvencem Capote prislužil nominacijo za oskarja. Njegov glavni igralec iz Capoteja, Philip Seymour Hoffman, tokrat nastopi v vlogi trenerja – korektno, a ni dvoma, kdo je zvezda filma. Brad Pitt je kot protagonist briljanten, dobro podporo pa mu nudi tudi Jonah Hill v zanj nekoliko neobičajno "resni" vlogi. Škoda, ker se je celovečerec skoraj neopazno splazil mimo slovenskih gledalcev, a nič ne de, zasluženo so ga opazili vsaj pri izbiranju nominirancev za zlate globuse.