Mia Jexen: Homoseksualna in heteroseksualna ljubezen sta enaki

"Še enkrat bi rada sodelovala z Nejcem," pravi, medtem ko na vrtu hotelske restavracije uživa v zadnjih grižljajih svoje solate. "Pri izbiranju projektov se vedno osredotočam na zgodbe in scenarije – ti so bolj pomembni kot režiserjevo ime. Če pa ugotoviš, da je med tabo in kakšnim režiserjem velika kemija, z njim z veseljem spet sodeluješ."

Mia Jexen, 29-letna danska igralka, je bila pretekli konec tedna v Ljubljani med glavnimi gosti težko pričakovane premiere filma Dvojina – drugega celovečernega filma Nejca Gazvode. V njem je upodobila Iben, dansko mladenko, ta po naključju prekriža Slovenki Tini (Nina Rakovec) in ji v enem dnevu, ki ga dekleti skupaj preživita na ljubljanskih ulicah, po svoje spremeni življenje.

Dekleti sta si precej različni, a med njima preskoči iskrica. Iskrica, za katero se že na začetku zdi, da lahko vodi v nekaj več kot le prijateljstvo. Gazvoda se je s soscenaristom Janezom Lapajnetom tokrat spraševal, kaj pomeni trenutek, v katerem živimo, kako se osredotočiti na tu in zdaj in kaj pomeni kemija, ki jo z nekom začutimo – pa naj bo ta človek nasprotnega ali istega spola. "Mislim, da je za Slovenijo primeren trenutek za tak film," razmišlja Mia. "Na Danskem smo glede spolnega življenja precej liberalni, istospolni pari se lahko poročijo tudi v cerkvi. Ni pa bilo vedno tako. Za dialog o teh stvareh so potrebni ljudje, ki si sprememb želijo, ljudje, kot je Nejc. Razumeti je treba, da pri ljubezni ne gre za spol in spolnost, temveč za energijo med človekoma."

"Ljubezen je ljubezen, ne moreš je izsiliti ali igrati," nadaljuje igralka in obenem trdi, da je pravila o ljubezni nesmiselno postavljati. "Če te nekdo privlači, te pač privlači, če se zaljubiš, se pač zaljubiš. Lahko se slepiš glede tega, ne moreš pa ničesar spremeniti. Homoseksualna in heteroseksualna ljubezen sta enaki, je pa istospolnim parom še vedno malce težje. Morda je ravno naši generaciji namenjeno, da to spremeni."

"Zelo je pomembno, da vse življenje ohraniš svojo domišljijo" In če temnooko igralko od njenega lika v Dvojini loči ozadje, življenjska zgodba, se zdi, da je po svoji odprtosti in neposrednosti Iben vendarle malce podobna. "Zelo je pomembno, da vse življenje ohraniš svojo domišljijo. Iben je zelo osredotočena na vsak trenutek, vsako stvari, ki jo izkusi, jo izkusi prvič. Želi si živeti, želi, da jo življenje zadene."

Ko je Mia prvič prebrala scenarij filma, je, pravi, takoj pomislila na zgodbo filma Pred sončnim vzhodom, filma v katerem mlada Julie Delpy in Ethan Hawke na Dunaju preživita vznemirljivo in izjemno romantično noč. "To je eden od mojih najljubših filmov," pravi, a nadaljuje: "Nas pa Dvojina na nek način uči – upam, da bodo ljudje po ogledu filma Dvojina začeli razmišljati o tem, kako užiti vsak trenutek, kako biti bolj odprti do izkušenj in svojih sanj. Če ti dve dekleti ne bi imeli odprtih src, tega ne bi izkusili. Skupaj preživeta le 24 ur – gre za pomemben trenutek."

Zaljubljena v Ljubljano Med snemanjem je bila igralka v slovenski prestolnici dva meseca – kot pravi, se je vrnitve v Ljubljano izjemno veselila. "Tokrat se mi zdi še lepša, kot jo imam v spominu. Tako je lepa, romantična in čista. Ima zelo prijetno atmosfero."

In če so se ji med intervjujem zaradi vznemirjenja pred slovensko premiero na Ljubljanskem gradu po trebuhu podili metuljčki, je na snemanju filma k zanimivosti izkušnje pripomoglo to, da jo je obkrožala slovensko govoreča ekipa. "Nisem vedela, kaj se dogaja okoli mene. Šlo je za izziv, sem pa hitro našla način, kako delati v tem okolju," pravi in doda, ji je bivanje pri nas še toliko prijetneje naredil režiser. "Nejc je zelo prijetna oseba, dober človek z dobrim srcem. Zelo dobro poskrbi zate. Tu sem brez domačih prijateljev in družine, on pa je poskrbel, da sem se počutila dobro, družila sva se in zelo dobro razumela, kemijo sem takoj doživela tudi z Nino (Rakovec)," pojasnjuje igralka in nadaljuje. "Mislim tudi, da je Nejc človek, ki ve, kaj hoče. Je zelo dober režiser, ki lahko za slovensko filmsko industrijo naredi veliko."

Pred začetkom snemanja si je Mia kakopak večkrat ogledala Gazvodov prvenec Izlet, ki jo je popolnoma prevzel – v njem je našla tudi nekaj skupnih točk z dobro znanim danskim filmskim gibanjem dogme 95. "Tako kot dogme tudi Izlet dokazuje, da si lahko ustvarjalen tudi brez denarja. Gre pa pri slovenskem filmu v splošnem za popolnoma drug tempo. Medtem ko je danski zelo hiter in kaotičen, imate vi precej počasnega. Zelo zanimivo."

"Če dobiš vse, kar hočeš, tega morda ne znaš tako ceniti" Čeprav danska igralka ni dopolnila še niti trideset let, si je tako pred kamero kot na odru nabrala zavidljiv niz izkušenj – v gledališču je namreč začela igrati že, ko je dopolnila šest let. "Pri šestnajstih sem posnela svojo prvo serijo, nato pa sem se odpravila v Anglijo v dramsko šolo. O igri sem vedno sanjala."

Denarno je starši nikoli niso mogli podpirati, sprva so dvomili tudi o njeni izbiri kariere. "Ko sem se vpisala v dramsko šolo v Angliji, mi niso dovolili iti. Šla sem vseeno. Že od mladosti sem bila zelo dobra v služenju denarja zase, šolo sem plačevala sama. To lahko naredi vsak: ko sem prišla v Anglijo, sem bila brez prebite pare: podnevi sem bila v šoli, ponoči pa delala kot natakarica. Zelo sem se bojevala. Gre za moj velik oseben dosežek," ponosno razlaga in doda, kako zdravo je, da ti v življenju ni vse postreženo na pladnju. "Če dobiš vse, kar hočeš, tega morda ne znaš tako ceniti."

"Mislim, da je ustvarjanje moja usoda" Ko se je vrnila z Otoka, dela v gledališču sprva ni mogla dobiti – kot pravi, je bilo v danskem gledališču namreč dolgo časa zaželeno, da v njem igrajo tisti, ki so se šolali na Danskem. A ker se je igralka s kamero srečala že zelo zgodaj, je delo dobila na televiziji in v filmu. Obenem ji agenti ves čas delo iščejo tudi onkraj meja domače države, pri čemur se zaveda, da ji svetovno znani danski igralci, kot so Mads Mikkelsen, Connie Nielsen in Nikolaj Coster-Waldau, tudi uspešne danske serije, ki tako kot Forbrydelsen doživijo ameriško predelavo (The Killing), pomagajo pri odpiranju vrat v svet. "Obenem pa se mi zdi, da se film čez lužo odpira za igralce vseh držav. "Trenutno se zelo zanimivi zdijo skandinavski igralci. Gre za trende, morda bodo naslednji na vrsto prišli slovenski."

Igralka, ki je pred kratkim končala tudi snemanje filma o filozofu Sørenu Kierkegaardu, v katerem je upodobila njegovo ljubezen Regine Olsen, v prostem času poučuje jogo, ukvarja pa se tudi s slikanjem in glasbo. "Imam tudi bend, duo. Njegovo ime je še sveže, zato ga še ne bi razglašala. Bo pa naslednji mesec verjetno nared videospot. Mislim, da je ustvarjanje moja usoda, saj pri drugih stvareh nisem tako dobra," še doda igralka in poudari, kako pomembno je, da ustvarjalci premikajo meje, delajo tisto, kar želijo, ne tistega, kar menijo, da si želi občinstvo: "Lepo je, da pomagaš pri spreminjanju stvari, da širiš obzorja. Danska ni bila vedno taka, kot je danes. V filmu ni bila uspešna. Svet potrebuje ljudi, ki so pogumni, pripravljeni brisati okvire. Ne smeš se vdati v usodo. Nekdo mora biti prvi."