Legendarni Mojmir Sepe praznuje 90. rojstni dan

Ob imenu Mojmir Sepe se marsikomu v spomin prikličejo melodije, ki so jih in jih še vedno prepevajo tako posamični pevci kot različni zbori. Bil je med začetniki slovenske zabavne glasbe ter vseskozi njen aktivni ustvarjalec in poustvarjalec.

Sepe, rojen 11. julija 1930 v Črni na Koroškem, je bil v krogu glasbenikov, skladateljev, pevcev in tekstopiscev, ki so ustvarjali začetke slovenske zabavne glasbe po drugi svetovni vojni, so zapisali na STA, med njimi so bili pevci Marjana Deržaj, Stane Mancini, Elda Viler in Lado Leskovar, skladatelji Jože Privšek, Bojan Adamič in Jure Robežnik ter tekstopisca Dušan Velkaverh in Elza Budau.

Na tej poti je tesno sodeloval s svojo življenjsko sopotnico Majdo Sepe, eno največjih slovenskih šansonjerk, ki je umrla leta 2006, in s pesnikom Franetom Milčinskim Ježkom, uglasbil pa je tudi tekste drugih vidnih slovenskih pesnikov, kot so Gregor Strniša, Branko Šömen, Miroslav Košuta in Ivan Minatti.

V zakladnico slovenskih zimzelenih melodij je prispeval skladbe, kot so Poletna noč, Zemlja pleše, Brez besed, Med iskrenimi ljudmi, Malokdaj se srečava, S teboj, Pridi, dala ti bom cvet, Uspavanka za mrtve vagabunde, Ribič, ribič me je ujel, Ljubi, ljubi, ljubi in Pismo za Mary Brown. Številne so bile nagrajene festivalih, med drugim v Opatiji in na Slovenski popevki na Bledu, kjer je redno sodeloval kot dirigent in avtor.

V tej vlogi je tudi dvakrat zastopal Jugoslavijo na tekmovanju za pesem Evrovizije: leta 1966 v Luksemburgu s popevko Brez besed v izvedbi Berte Ambrož in leta 1970 v Amsterdamu s pesmijo Pridi, dala ti bom cvet, ki jo je odpela Eva Sršen, so zapisali na STA.

Glasbi se je Sepe zapisal v otroštvu. Pri šestih letih je izbral klavir, zatem se je navdušil nad trobento. Oboje je nato študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani in že kot študent postal član Plesnega orkestra Radia Ljubljana, predhodnika današnjega radijskega big banda. Do leta 1970 je deloval na vseh njegovih snemanjih, koncertnih turnejah in javnih nastopih kot trobentač in občasni dirigent.

Ustanovil je tudi lastni Ansambel Mojmirja Sepeta, s katerim je nastopil na številnih jazzovskih festivalih ter z njim posnel eno prvih jazzovskih plošč v takratni Jugoslaviji, ki je izšla leta 1959 pri beograjski založbi RTB. Poleg tega je bil urednik za zabavno glasbo na Radiu Ljubljana in tudi sicer dejaven kot skladatelj.

Pri skladanju se je že od začetka nagibal k melodijam jazza in swinga, so zapisali na STA. Pisal je šansone, popevke, gledališke songe in narodnozabavno glasbo. Tudi po upokojitvi leta 1991 je ostal zapisan glasbi: ustvarjal in snemal je za radio, film, televizijo in gledališče ter sodeloval z mladimi glasbeniki.

Kaj je Mojmir Sepe za Siol.net povedal ob svojem 80. rojstnem dnevu:

Trendi Ne mojster, velemojster!