Juno Temple: Ženske bi morale biti na svojo seksualnost ponosne!

Že vse od začetka filmske poti britanski igralki Juno Temple ni bilo kaj dosti mar, kaj si o njej mislijo gledalci – vsaj ne v tradicionalnem smislu. Namesto da bi v času svoje igralske kariere, vse od preloma tisočletja pa do danes, ko mladenka šteje triindvajset let, upodabljala prijetne, nedolžne deklice, je življenje vdihovala likom, kot so jezikavi otroci, biseksualne upornice, mlade sleparke, homoseksualne volkodlakinje in promiskuitetne odpadnice. Z razvojem svoje kariere se je postopoma izoblikovala v igralko, ki se svoje spolnosti na velikem platnu ne boji, pa naj bo ta še tako neobičajna.

Na letošnjem festivalu Sundance, kjer je bila mladenka kar zaradi treh filmov, so jo gledalci videli v komediji Afternoon Delight, za katero se je prelevila v striptizeto, v biografskem filmu Lovelace, ki govori o eni najbolj znanih pornoigralk Lindi Lovelace, svojo triperesno deteljico pa je sklenila še s psihološkim trilerjem Magic Magic, v katerem je upodobila mladenko, ki jo na potovanju tako rekoč napade psihična bolezen.

Nenavadni liki jo privlačijo Juno Temple, ki smo jo v naših kinematografih nazadnje videli v filmih Vzpon Viteza teme in Morilec Joe, v katerem je v prikoličarskem "redneckovskem" ameriškem naselju upodobila zlorabljeno najstnico Dottie, pravi, da jo uporniški, nekonvencionalni liki pritegnejo le zaradi tega, ker jo na nek način privlačijo, in ne zato, ker bi bila tudi sama takšna. "Mislim, da me trenutno pač vleče k tovrstnim likom, in ko te nekaj tako privlači, lahko v to vložiš veliko več," je dejala za Guardian. "Pri določenih stvareh sem zagotovo upornica. Sem pa odrasla v družini, v kateri se je bilo težko upirati. Če bi se želela upirati svojim staršem, bi morala postati prometni redar ali kaj takšnega. Uporništvo mi pomeni nekaj drugačnega, saj sem odraščala ob starših, ki so vedno poudarjali to, da moram biti in delati to, kar želim."

In res, mladenkina družina je najverjetneje precej drugačna kot družina marsikaterega mladega Britanca – oče, Julien Temple, je režiser, ki se je med drugim podpisal pod dokumentarec o zasedbi Sex Pistols, The Great Rock'n'Roll Swindle, njen dedek pa je bil eden bolj znanih britanskih komunistov. Še več, ustanovil je potovalno agencijo Progressive Tours, s katero "je želel pokazati, kaj je po svetu dosegel socializem, in tudi to, da sta neodvisnost držav tretjega sveta in izgradnja socializma ključna za prihodnost človeštva". Obenem je mladenkin oče zaslužen tudi za to, da se Juno ne podredi vlogam, ki je ne privlačijo. "Vedno mi je pravil, da nobene služne ne smem sprejeti samo zaradi denarja. Zato nikoli nisem sprejela vloge, ki je nisem želela igrati."

Ko ji je mati želela dokazati nekaj, ji je Juno dokazala ravno nasprotno Kljub vsesplošni podpori sta ji starša vseeno svetovala, naj se ne loti igranja, saj se bo tako najverjetneje vse svoje življenje borila za preživetje. Še več, mama ji je želela dokazati, kako veliko deklet si želi postati zvezda in kako zelo težko je v temu poslu dobiti vlogo – zato jo je prijavila na odprto avdicijo v Londonu, kjer pa je mlada Juno vlogo seveda tudi dobila. Gre za film Note on a Scandal s Cate Blachett in Judi Dench v glavnih vlogah. In čeprav režiser Richard Eyre o Juninih sorodstvenih vezeh ni imel pojma, jo je opisal kot inteligentno in hecno z veliko miline.

Sledila je vloga v drami Pokora Joea Wrighta, nato pa še v filmih St. Trinian's, Druga sestra Boleyn, Wild Child in Cracks, v katerem je že napovedovala svojo željo po odhodu v Los Angeles in portretiranju psihotičnih Američank. Ko ji je to uspelo, se je v celino čez lužo zaljubila, v New Orleansu, kjer so snemali Morilca Joea, pa si namerava kupiti tudi hišo. Uspeh Juno pripisuje svojemu mladostnemu videzu, ki ji še danes omogoča, da portretira veliko mlajše like, občudovanje očeta ter režiserjev Gusa Van Santa, Paula Thomasa Andersona in Quentina Tarantina pa jo vodi do malce bolj nekonvencionalnih filmskih del – kot dodaja, ji pri tem pomaga tudi to, da je v primerjavi z ameriškimi kolegicami veliko bolj svobodomiselna in neobremenjena. "Spoprimem se z vlogami, ki druge strašijo."

S svojo edinstveno pojavo je leta 2010 prepričala režiserja Gregga Arakija, ki ji je, kljub temu da je imel prvotno v mislih ameriško igralko, ponudil vlogo v svoji danes kultni komediji o seksualnih pustolovščinah Kaboom.

"Golota je samo golota in ne nekaj, kar bi moralo šokirati" "Spolnost je naravna. Odraščala sem med ženskami, ki so precej seksualne. Seksualnost je v sodobni družbi nekako prepovedana in to se mi ne zdi pozitivno. Mislim, da je ženska seksualnost čudovita in nekaj, na kar moramo biti ponosne. V Evropi je to sicer drugače kot v ZDA. Golota je samo golota in ne nekaj, kar bi moralo šokirati."

Juno Temple, ki jo je bilo v zadnjih dveh letih med drugim mogoče videti tudi v filmu Trije mušketirji, drami Little Bird in komični drami Dirty Girl, bo še letos velika platna osvojila v filmu Maleficient z Angelino Jolie v glavni vlogi, videli jo bomo v nadaljevanju filma Mesto greha, potrjena pa je tudi njena upodobitev pokojne sestre britanske kraljice – princese Margarete, ki je bila znana po tem, da se je izredno rada zabavala. Čeprav naj bi bil film Girl's Night Out osnovan na resničnih dejstvih, pa naj bi bil njegova zgodba povečini namišljena.

Triindvajsetletna Juno Temple je nedvomno igralka, ki se lahko zaradi svojega talenta, neobičajnosti in drznosti pohvali s strmo vzpenjajočo igralsko kariero, ki ji je letos med drugim prinesla nominacijo za nagrado bafta v kategoriji filmskih igralcev v vzponu oziroma vzhajajočih filmskih zvezd. Za nagrado, ki bo podeljena v nedeljo, 10. februarja, se poteguje skupaj z Elizabeth Olsen, Andreo Reiseborough, Alicio Vikander in Surajem Sharmo.